Nova nevarnost preži na mlade na Čopovi ulici! »Gre za resno tveganje,« opozarjajo strokovnjaki (VIDEO)

Na Čopovi ulici v samem središču prestolnice je v kletnih prostorih pod McDonald’som vrata odprl novi kazino. Lokacija je med mimoidočimi dvignila marsikatero obrv, saj gre namreč za eno glavnih zbirališč mladih v mestu. Prostor je po zaprtju trgovine z obutvijo skoraj leto dni sameval, zdaj pa se je vanj naselila igralnica. Je ta lokacija, ki stoji tik ob restavraciji s hitro prehrano, kjer se vsak dan zadržujejo najstniki, res primerna izbira? In kakšne posledice lahko prinese?

»Resno javnozdravstveno vprašanje«

Na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, v Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog, opozarjajo, da lokacija nikakor ni nepomembna. »McDonald's v središču Ljubljane dandanes predstavlja enega osrednjih neformalnih prostorov druženja mladih. Tja se usmerjajo med šolskimi odmori, po šoli, ob koncu tedna,« poudarjajo v strokovnem timu centra. Zato po njihovem mnenju odprtje igralnega salona na tej točki »odpira resno javnozdravstveno vprašanje, saj lahko prinaša dolgoročne posledice na duševno zdravje mladih«.

V omenjenem igralnici sicer obljubljajo, da je to kraj, kjer se bodo »sanje o sreči in razburljivih doživetjih uresničile«, a strokovnjaki opozarjajo, da so takšne obljube lahko zavajajoče in posebej nevarne za mladostnike.  Za Slovenske novice so pojasnili, da je mladostništvo obdobje intenzivnega razvoja možganov in gre za večjo nagnjenost k tveganim vedenjem.

»Predeli možganov, ki omogočajo samonadzor, kompleksno odločanje in presojo tveganj, dozorijo najkasneje do 25. leta starosti. Hkrati pa so centri za čustva, motivacijo in nagrado že zelo aktivni. Zaradi tega prihaja do večje impulzivnosti in nagnjenosti k tveganim vedenjem.«

Prav igre na srečo pa so zasnovane na principu hitre nagrade. »Možgani mladostnikov potrebujejo za občutek ugodja močnejšo stimulacijo, obenem pa so zelo občutljivi na dražljaje, ki obljubljajo hitro vznemirjenje in takojšnjo nagrado. Igre na srečo temeljijo prav na tem principu,« opozarjajo.

Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na Grablovičevi ulici v Ljubljani. FOTO: Google maps

Dodati je treba, da današnji mladi odraščajo z videoigrami še skoraj v vozičku, zato so njihovi možgani že zelo zgodaj izpostavljeni mehanizmom nagrajevanja in tveganja. Prav zato so po mnenju strokovnjakov tudi bolj dovzetni za igre na srečo, saj številne sodobne videoigre in spletne platforme že vsebujejo elemente, ki spominjajo na hazardiranje.

Tvegana je že sama bližina igralnice ob kraju, kjer se zbirajo mladi

V centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog opozarjajo, da problematično ni nujno le obiskovanje casinoja ter igranje iger na srečo, temveč že samo njegovo opazovanje in njegova normalizacija. »Če je le-ta umeščen ob trgovinah, gledališčih in restavracijah, postane del vsakdanjega mestnega utripa. Če se nahaja ob središču zbiranja mladih, se zabriše meja med ‘tveganim svetom odraslih’ in svetom mladih,« opozarjajo na nevarnosti.

Če je bila prostor, ki se ukvarja z organizacijo hazardnih iger, nekoč razumljen kot dejavnost za odrasle z določenimi tveganji, po besedah strokovnjakov, zdaj s postavitvijo v samo mestno središče postaja del običajnega mestnega utripa, sprejemljivo ter vsakdanje.

Vstop mladoletnim je sicer uradno prepovedan, v realnosti pa ni vedno vse po črki zakona, ugotavljajo v Univerzitetni psihiatrični kliniki. »Zavedamo se, da mladostniki marsikdaj z iznajdljivostjo zaobidejo formalno postavljene meje, še posebej ranljivi pa so mladi z duševnimi stiskami,« pravijo.

Duševne stiske mladih v porastu

Opažajo, da so duševne stiske, motnje in bolezni  pri mladostnikih v porastu. »Mladostniki s težavami v duševnem zdravju so še posebej ranljivi za razvoj bolezni odvisnosti, saj je lahko poseganje po vedenjih, ki vsaj začasno povzročajo občutek ugodja, poskus uravnavanja lastnega slabega počutja. Prav tako se lahko duševne stiske in motnje razvijejo kot posledica razvoja bolezni odvisnosti.«

Strokovni tim opozarja, da »prisotnost kazinoja v neposredni bližini točke, kjer se zbirajo mladostniki, predstavlja jasen okoljski dejavnik tveganja, ki povečuje verjetnost, da bodo ranljivi posamezniki zdrsnili v vedenja, ki lahko na njihovo zdravje in življenje ter življenje njihovih družin pustijo dolgoročne posledice.«

Ob tem dodajajo, da je takšna izpostavljenost primerljiva s situacijo, kot če bi bili mladostniki na vsakem koraku izpostavljeni ponudbi alkohola ali tobaka. Zato, poudarjajo, je omejevanje dostopnosti takšnih okolij podobno kot omejevanje prodaje alkohola in tobaka v bližini šol. »Pozivamo k odgovorni in premišljeni presoji ter zagotavljanju varnega okolja v mestnem središču, ki mladostnikov ne izpostavlja dodatnim tveganjem, ob upoštevanju njihove razvojne ranljivosti,« še dodajajo.

FOTO: Dejan Javornik, Slovenske novice

MOL: Soglasje smo izdali v skladu z zakonom

Na Mestno občino Ljubljana smo naslovili vprašanja glede postopkov, soglasij in njihovega pogleda na umestitev igralnega salona v samo središče mesta, kjer se vsakodnevno zadržuje veliko mladih. Zanimalo nas je, ali je bilo za odprtje potrebna posebna dovolilnica, ali so razmišljali o drugih vsebinah za ta prostor, kakšne pobude so prejeli v času, ko je lokal sameval, ter ali odprtje casinoja ustreza dolgoročni viziji razvoja mestnega jedra. Povprašali smo jih tudi, ali so že zaznali morebitne pritožbe ali pomisleke prebivalcev.

Po zakonodaji namreč koncesijsko pogodbo sklene minister za finance, še prej pa mora vlada pridobiti soglasje lokalne skupnosti. 

Pojasnili so nam, da so ravnali v skladu z zakonodajo. »V skladu z 68. členom Zakona o igrah na srečo je bila MOL s strani Ministrstva za finance večkrat zaprošena za izdajo soglasja k podelitvi koncesije. Na MOL smo izdali soglasje k podelitvi koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu na lokaciji Čopova 14.«

Ob tem poudarjajo, da poslovni prostor ni v lasti občine: »Ker poslovni prostor ni v lasti MOL, v času njegove začasne neuporabe nismo vodili postopkov za izbor nove vsebine. Mestna občina Ljubljana namreč ne odloča o izboru dejavnosti v poslovnih prostorih v zasebni lasti, temveč presoja skladnost dejavnosti z veljavno zakonodajo in prostorskimi akti.«

Doslej so prejeli eno pobudo meščana. »Sicer smo prejeli eno pobudo oziroma pritožbo meščana, ki nad odprtjem igralnega salona ni navdušen. Morebitne odzive javnosti bomo še naprej spremljali in obravnavali v okviru svojih pristojnosti.«

Na občini dodajajo še, da ostajajo zavezani premišljenemu razvoju mestnega središča: »MOL tudi v prihodnje ostaja zavezana premišljenemu razvoju mestnega središča v skladu z dolgoročno vizijo Ljubljane kot varnega, odprtega in kakovostnega urbanega prostora.«

Ob tem poudarjajo tudi finančni vidik: »Del koncesijskih dajatev od iger na srečo se vrača lokalnim skupnostim v turističnih območjih ter se namensko uporablja za izboljšanje bivalnega okolja in razvoj turistične infrastrukture.«

Arhitekt Miloš Kosec. FOTO: Mavric Pivk, Delo

»Igralnice nakazujejo, da ima mestno območje probleme«

Arhitekt, docent in raziskovalec na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani Miloš Kosec opozarja na širšo sliko razvoja mestnega središča. »Način upravljanja ali neupravljanja tudi komercialnih vsebin v mestnem središču kaže, da mesto niso samo tlakovanja in fasade, ampak predvsem dejavnosti in interakcije v javnih in zasebnih prostorih.«

Kot pravi, je razumljivo, da je v tržni ekonomiji težko urejati vse vidike uporabnikov, investitorjev in komercialne izrabe zasebnih prostorov, vendar imajo občine več možnosti za regulacijo, kot se zdi na prvi pogled. »Na problematičnih območjih lahko občine z mehkimi (dogovornimi, spodbujevalnimi) ali tudi tršimi ukrepi (prostorskimi akti) ovirajo dejavnosti, ki so za vključujoče urbano življenje problematične, in spodbuja tiste, ki jih zaradi prevlade trga ali drugih razlogov primanjkuje.«

Arhitekt Kosec je jasen, da igralništvo gotovo ni dejavnost, ki bi bila v središču mesta posebej dobrodošla.«

Po njegovem mnenju igralnice skupaj z restavracijami hitre prehrane, zastavljalnicami za odkup zlata, nekakovostnimi pekarnami in podobnimi dejavnostmi nakazujejo, »da ima mestno območje probleme«. Dodaja: »Takšne dejavnosti ne spodbujajo raznolikih urbanih načinov življenja niti ničesar mestu ne dajejo, ampak predstavljajo samo hitro ekstrakcijo dobička iz mesta.«

Spomni tudi na primer Nove Gorice, ki se je v 80. in 90. letih močno naslonila na igralništvo. »Če je bilo ekonomsko to vsaj za lastnike in zaposlene v dejavnosti (ne pa za druge meščane) smiselna odločitev, pa je bilo prostorsko, sociološko in v smislu duševnega zdravja to izjemno problematična dejavnost, od katere si Nova Gorica še vedno ni povsem opomogla.«

Kakšno središče si želi Ljubljana?

Odločitev o hazardiranju na Čopovi ulici tako po mnenju sogovornikov z urbanega in javnozdravstvenega vidika ni najbolj premišljena poteza, a lahko odpira vprašanje, kakšno mestno jedro si Ljubljana želi v prihodnje. Kot sklene Kosec: »Ljubljana, tako kot tudi vsa druga mesta pri nas, bi se morala osredotočati na razvijanje mesta kot živopisanega in vključujočega prostora predvsem za njegove prebivalce. V takem mestu se bodo dobro počutili tudi obiskovalci, ki cenijo zdravo in zadovoljno okolje – tisti, ki iščejo hitro špekulativno priložnost ali hazarderstvo, pa lahko gredo drugam.«