»Ko danes stojimo tukaj, ne praznujemo le obletnice nove stavbe. Praznujemo predvsem zgodbo o ljudeh, ki so verjeli, da mora na tem mestu ponovno stati planinska koča. Zgodbo o vztrajnosti, predanosti, prostovoljnem delu in ljubezni,« je ob 20. obletnici nove Orožnove koče na planini Za Liscem pod Črno prstjo prejšnjo soboto zbrane nagovorila predsednica Planinskega društva Bohinjska Bistrica Barbara Sušel.
Orožnova koča na planini Za Liscem pod Črno prstjo je praznovala. FOTO: PD Bohinjska Bistrica
Njene besede najbolje povzamejo pomen planinske postojanke, ki ni le priljubljena točka pod Črno prstjo, ampak velja za enega najpomembnejših simbolov slovenskega planinstva. Ko je namreč 15. julija 1894 odprla svoja vrata, je bila prva planinska koča Slovenskega planinskega društva, predhodnika današnje Planinske zveze Slovenije (PZS). Poimenovali so jo po prvem predsedniku društva Franu Orožnu, njena gradnja pa ni pomenila le nove postojanke za planince, ampak tudi pomemben korak pri utrjevanju slovenske narodne zavesti. Ob odprtju so v Bohinjski Bistrici razvili ogromen slavolok, na katerem je pisalo: »Odpira prva koča se planinska, raduje se vsa dolina bohinjska.«
Martin Šolar (desno) z graditelji, desno zadaj je častni predsednik PD Lovro Vojvoda. FOTO: PD Bohinjska Bistrica
Tiste čase so v naših gorah prevladovale koče nemškega in avstrijskega planinskega društva, v katerih slovenska beseda ni bila dobrodošla. Orožnova koča je zato postala jasen odgovor na poskuse ponemčevanja slovenskih gora in dokaz, da Slovenci znamo in zmoremo sami razvijati planinstvo v svojih gorah.
Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Martin Šolar, sicer tudi član PD Bohinjska Bistrica. Povedal nam je, da je bila Orožnova koča neposreden odgovor na nemške postojanke, ki so takrat nastajale v naših gorah. Stara Orožnova koča je nato med drugo svetovno vojno pogorela. Čeprav so Bohinjci že kmalu po vojni razmišljali o njeni obnovi, jim tedanje oblasti tega niso dovolile. »Spomin nanjo pa je ostal živ v srcih Bohinjcev in vseh ljubiteljev slovenskih gora,« je na sobotni slovesnosti poudarila Barbara Sušel.
Barbara Sušel je poudarila pomen planinske postojanke za slovensko planinstvo. FOTO: PD Bohinjska Bistrica
Prelomnica je prišla šele leta 2003, ko so na planini Za Liscem odkrili informacijsko tablo o dogajanju. Takrat so si domačini javno obljubili, da bo na tem mestu znova stala planinska koča. Obljuba ni ostala le pri besedah.
K Franciju na štrudelj
Slovenska vojska je s helikopterjem v 67 poletih na planino prepeljala gradbeni material, nato pa so glavno delo prevzeli domačini. Gradbeni odbor je vodil Lovro Vojvoda, ki je bil skupaj z Lojzom Budkovičem med prvimi pobudniki za gradnjo. Nova koča je bila že leta 2004 pod streho, dve leti pozneje so jo dokončno odprli. Zrasla je na istih temeljih kot njena predhodnica in tudi po videzu ji je ostala zvesta.
Zadonele so pesmi iz grl združenega pevskega zbora. FOTO: PD Bohinjska Bistrica
»Več kot 120 naših prostovoljcev je prispevalo svoj čas in znanje ter v okoli 7000 urah prostovoljnega dela ustvarilo nekaj, kar danes s ponosom občudujemo,« je še dejala predsednica društva in še posebej pohvalila dolgoletnega oskrbnika Francija Beguša, ki že dvanajst let skrbi, da je koča odprta skoraj vse leto.
Oskrbnik Franci Beguš je prejel uradno zahvalo. FOTO: PD Bohinjska Bistrica
»Naša koča nam ne prinaša bogastva. Prinaša pa občutek povezanosti in prijateljstva. Obiščemo jo lahko sleherni dan, ko si zaželimo dobre kave, Francijevega štrudlja in nekaj potnih kapljic,« je dejala. Društvo medtem kočo nenehno posodablja. Vgradili so novo cisterno za vodo, sončno elektrarno in druge izboljšave, največji izziv pa ostaja oskrba koče. Ker je ta še vedno odvisna predvsem od prostovoljcev in oskrbnika, si v društvu želijo boljše logistične rešitve.
Ponovno so jo zgradili pred 20 leti. FOTO: PD Bohinjska Bistrica
Simbol, ki bo ostal
Na nedavni slovesnosti so se zbrali številni planinci, domačini in graditelji koče, prejeli so tudi spominske majice. Slovesnost je povezoval Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, ki je bil že pred petimi leti med zaslužnejšimi za izvedbo praznovanja ob 125-letnici prve slovenske planinske koče. Nastopili so združeni pevski zbor Triglavske rož'ce, MPZ Franc Urbanc in ŽPZ KD Bohinj pod vodstvom Franke Pavič Sodja ter člani Gledališča 2B, ki so pripravili duhovite planinske anekdote.
Koča nekoč. FOTO: PD Bohinjska Bistrica
Orožnova koča tudi po 132 letih ostaja eden najlepših dokazov, da se zgodovina slovenskega planinstva ni pisala le na vrhovih, ampak predvsem med ljudmi, ki so bili pripravljeni za svoje gore zavihati rokave.
