Nova pravila za javna najemna stanovanja: kdo ima zdaj največ možnosti na razpisu?

Stanovanjski trg še naprej ostaja neusmiljen. Nakup je za mnoge nedosegljiv, najemnine na prostem trgu pa so za mlade družine pogosto previsoke. Prav zato so občinski razpisi za javna najemna stanovanja vsako leto bolj zaželeni. Letos so se pogoji spremenili – pa bo to dejansko olajšalo pot do stanovanja?

Ena od novosti je višja starostna meja za mlade. Po novem med mlade sodijo posamezniki do 35. leta, mlade družine pa do 40. leta. Hkrati se je razširil tudi dohodkovni razpon, saj lahko kandidirajo tudi tisti z dohodki do dvakratnika povprečne plače. Občine imajo več svobode pri določanju prednostnih skupin, vendar morajo upoštevati osnovne pogoje: prosilec ne sme imeti rešenega stanovanjskega vprašanja, ne sme biti lastnik ali že najemnik javnega stanovanja, izpolnjevati mora dohodkovne in premoženjske cenzuse ter biti državljan Slovenije.

Celje želi zadržati učitelje in ...

Nekatere občine so možnost dodatnega točkovanja že izkoristile. V Celju so se odločili, da bodo posebej podprli zaposlene in poklice, ki jih primanjkuje. »Se pravi, dodatno smo točkovali tiste, ki so zaposleni, in seveda tiste, ki so zaposleni kot učitelji, zdravstveni delavci v javnih zavodih, ki delujejo v Mestni občini Celje. Mestna občina Celje si želi te ljudi zadržati v mestu in jih na nek način nagraditi,« je za 24ur pojasnil Primož Brvar iz Nepremičnin Celje.

Kako velika je razlika med javnim in tržnim najemom, najbolje pokaže konkreten primer. Katja Kovše in Nejc Gajšek sta bila na občinskem razpisu uspešna lani. »Jaz sem se prijavila tudi kot učiteljica, ker ta razpis je zdaj na novo nekako dal prednost, če se tako izrazim, deficitarnim poklicem. Bila sem zelo vesela, ko sva ugotovila, da sva na drugem mestu,« je za 24ur povedala Katja. Danes za približno 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje plačujeta 300 evrov mesečno, kar je približno polovico manj kot prej na prostem trgu. Poleg nižjih stroškov jima veliko pomeni stabilnost. »Kar ti po eni strani omogoča, da lahko izkoristiš za kakšno potovanje več ali kakšno drugo izkušnjo, ki jo lahko potem nudiš otroku,« je dodal Nejc.

A širša slika kljub temu ni rožnata. Lani naj bi po uradnih ocenah primanjkovalo okoli 20.000 javnih najemnih stanovanj. Skupni javni fond, občinski in državni skupaj, pa jih trenutno obsega približno 30.000. Vlada napoveduje, da bo primanjkljaj zapolnila do leta 2035 in delež javnih najemnih stanovanj približala evropskemu povprečju, ki znaša okoli osem odstotkov, medtem ko je Slovenija zdaj pri približno štirih.