
Galerija

V šolskem sindikatu Sviz ob današnji objavi rezultatov raziskave PISA 2025, ki kažejo nadaljnje zniževanje dosežkov slovenskih 15-letnikov, pristojne pozivajo, naj se prednostno lotijo sistemskega reševanja pomanjkanja kadra ter zagotovijo ustrezne pogoje za kakovostno javno izobraževanje.
Rezultati mednarodne raziskave za Slovenijo znova kažejo zniževanje dosežkov na vseh treh področjih merjenja, torej bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. »Glede na leto 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki. Padec je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD, kjer so se dosežki znižali za 3, 14 oziroma 9 točk,« so opozorili v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). V sindikatu ocenjujejo, da teh rezultatov ni mogoče obravnavati ločeno od razmer, v katerih slovenske šole in zaposleni v njih delujejo, zato pristojne pozivajo, naj se prednostno lotijo ustreznega in sistemskega reševanja kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju.
Opozorili so, da po podatkih iz tokratne raziskave PISA le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev ne ovira izvajanja pouka, povprečje OECD pa je 28,8 odstotka. Kot so navedli, se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v primerjavi z letom 2022 v Sloveniji še poslabšal, medtem ko je bilo v povprečju OECD zaznano izboljšanje. »Za Sviz je to jasno opozorilo, da je treba kadrovsko problematiko nemudoma začeti reševati,« so zapisali. Opozorili so, da tudi podatki iz aktualne analize pristojnega ministrstva kažejo, da »pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra ni obrobna, temveč sistemska težava, ki zahteva ustrezen odziv države«. Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom namreč povečalo za 20 odstotkov, so navedli.
V Svizu opozarjajo, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna, ampak da sta njeno ohranjanje in izboljševanje neposredno povezana z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela. »Tudi OECD v svojih analizah poudarja pomen privlačnosti učiteljskega poklica ter pogojev, ki omogočajo pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih,« so opozorili. »Najnovejši podatki raziskave PISA sami po sebi ne dajejo preprostega odgovora, zakaj slovenski dosežki padajo, so pa za Sviz dodaten razlog za zahtevo, naj politika opozorila o pogojih, od katerih je odvisna dolgoročna kakovost sistema, končno vzame resno,« so navedli.
Ob predstavitvi izidov pa je minister Borut Rončević predstavil reformo šolskega sistema, ki ima 10 izhodišč, med drugim odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno OŠ. Odpravili bomo devetletko in izvedli prehod na sodobno osemletno šolo. »To ne bo neka nostalgična vrnitev v preteklost, ampak bo to nova sodobna, preglednejša in zahtevnejša osnovna šola z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjemin zgodnjo pomočjo otrokom, ki zaostajajo in zahtevnejšim delom z nadarjenimi,« je pojasnil minister.
Dodal je še: »Rezultati mednarodnih raziskav znanja so za Slovenijo strašno resno opozorilo,«. Spomnil je, da so slovenski 15-letniki na vseh treh področjih merjenja, torej bralni, matematični in naravoslovni pismenosti dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi. Trend slovenskih dosežkov je označil za katastrofalen. Napovedal je pripravo celovite reforme slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja. Ob tem je nanizal več ukrepov, ki jih bodo uvedli, med njimi prenova učnih načrtov, reforma nacionalnega preverjanja znanja in mature, povrnitev avtoritete učiteljem, pa tudi odprava devetletke in priprava prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo. Končni cilj reforme je po ministrovih besedah jasen, in sicer vsakemu omogočiti, da doseže svoj optimum. »Ne morejo pa biti vsi odličnjaki,« je dodal.