Nova smer slovenske zunanje politike? Analitik Udovič povedal, kaj opaža

Za govorjenje o spremembah zunanje politike je še prezgodaj, je pa jasno, da bo aktualna bolj obrnjena navznoter, medtem ko je bila pod prejšnjo vlado bolj navzven, je po dveh pomembnih zunanjepolitičnih dogodkih ocenil analitik Boštjan Udovič. Oba pristopa sta legitimna, vprašanje pa je, kako se najbolje odzivati na aktualno stanje v svetu, meni. Kot je po Blejskem strateškem forumu (BSF) in posvetu slovenske diplomacije dodal za STA, sam zagovarja pristop, da morajo biti majhne države v zunanji politiki pragmatično-načelne, medtem ko nekateri bolj poudarjajo načelnost.

»Majhna država ne more krojiti politik, lahko pa politike, ki jih ukrojijo drugi, bolj poudari ali bolj obledi,« je še menil v odgovorih na vprašanja STA. Glavno sporočilo letošnjega BSF je po Udovičevem mnenju, da je renacionalizacija politike stvarnost, v kateri živimo, in da prej kot to spoznamo, bolje bo Sloveniji. Analitik je ocenil tudi, da je naloga slovenske zunanje politike, da zasleduje slovenske interese, ki so zapisani v ustavi ter v deklaraciji o zunanji politiki.

Kdo v resnici vodi slovensko zunanjo politiko? 

Trditev premierja Janeza Janše na posvetu diplomacije, da zunanjo politiko vodi vlada, po mnenju Udoviča v veliki meri drži. Ob tem je analitik spomnil, da je po deklaraciji o zunanji politiki državni zbor nosilni organ zunanje politike, ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pa ima pri usklajevanju vseh dejavnikov ključno vlogo. »Ker je ministrstvo del vlade, je jasno, da vlada skupaj z državnim zborom oblikuje in izvaja zunanjo politiko,« je pojasnil Udovič. Spomnil je še na zakon o zunanjih zadevah, ki med drugim določa, da ministrstvo obvešča predsednika republike o pomembnih zadevah s področja mednarodnih odnosov.

»Zunanja politika države je ena sama«

Udovič je ob tem poudaril, da je smiselno in zaželeno, da se apriorni pooblaščenci za vodenje zunanje politike - predsednik vlade, zunanji minister in predsednik države - uskladijo o ključnih tematikah. Po njegovih besedah je problem, če ti akterji ne razumejo, da je zunanja politika države ena sama.

»Če se vsak drži tega, kar mu je določeno, potem težav ni oz. jih ne bi smelo biti. Problem v Sloveniji prepogosto je, da se politični akterji kdajpakdaj odločijo, da bodo oni povedali, kaj je ali bi morala biti slovenska zunanja politika. In to je napačno, sploh če to naredijo neusklajeno s ključnimi akterji ali celo po lastnem navdihu,« je menil analitik Dodal je, da so osebni premisleki lahko legitimni in legalni, sodijo pa v zaprte razprave in pisarne, ne smejo pa jih akterji izražati »prosto po Prešernu«. »S tem namreč le škodujejo enotnosti državnega zunanjepolitičnega angažmaja,« je ocenil.