Novela zakona o dedovanju bo pospešila reševanje zapuščinskih postopkov

Vlada je na današnji seji potrdila predlog novele zakona o dedovanju. Ključna rešitev je pospešitev zapuščinskih postopkov, ko so dediči neznani, so z vlade sporočili po seji. Predlog novele zakona tako skrajšuje rok za oklic neznanim dedičem z enega leta na tri mesece. Vlada bo predlog poslala v obravnavo DZ po skrajšanem postopku.

Skrajšanje rokov v oklicnih postopkih bo pospešilo dokončanje zapuščinskih postopkov, s tem pa ureditev lastništva nepremičnin, ki so zaradi nedokončanih zapuščinskih postopkov brez urejenega lastništva in zato neizkoriščene, ocenjujejo.

To bo pozitivno vplivalo na socialni položaj prebivalcev, na primer preko stanovanjske politike, in omogočilo hitrejšo izvedbo infrastrukturnih projektov, denimo izgradnjo cest. Zaradi možnosti hitrejšega urejanja lastništva nepremičnin bo predlog zakona pozitivno vplival tudi na načrtovanje razvoja države in lokalnih skupnosti, menijo na ministrstvu za pravosodje.

Boljši nadzor tudi nad orožjem

Predlog novele prav tako predvideva, da se objava oklica v uradnem listu oziroma na drug primeren način nadomešča z objavo na spletni strani sodišča, objava na sodni deski pa ostaja. Na ministrstvu pričakujejo, da se bodo stroški sodišč s tem znižali.

Ministrstvo je predvidelo tudi druge manjše spremembe za pospešitev zapuščinskih postopkov in olajšanje postopanja strank. Izjavo o odpovedi dediščini bi lahko po predlogu novele sprejel tudi strokovni sodelavec, pravnomočen sklep v elektronski obliki pa bi lahko zapuščinsko sodišče poslalo neposredno banki zapustnika, s čimer bi sodišče razbremenilo dediča.

Če je predmet dedovanja orožje ali strelivo, bi zapuščinsko sodišče pravnomočen sklep o dedovanju poslalo upravni enoti stalnega oziroma začasnega prebivališča pokojnika. S tem bi po navedbah ministrstva bolje nadzirali stanje nad orožjem in bolj učinkovito izvajali zakon o orožju.

Novela predvideva tudi terminološko uskladitev z zakonom o matičnem registru.