Novela zakona posega v pravice zdravnikov? Kordež molči, Arčon povedal svoje

Na ministrstvu za zdravje zahteve zdravniškega sindikata Fides za ustavno presojo zakona o zdravstveni dejavnosti danes niso želeli komentirati. Državni sekretar Denis Kordež je dejal le, da je Fides izkoristil svojo legitimno pravico, odločitve ustavnega sodišča pa ne želi prejudicirati.

Na vprašanja o morebitnih posledicah, če bi ustavno sodišče sledilo predlogu Fidesa za zadržanje nekaterih določb enega ključnih zdravstvenih zakonov, je Kordež dejal le, da bodo počakali na odločitev sodnikov. »Počakajmo, da se legitimno zgodi proces ustavne presoje, kar bo prinesel, bomo reševali takrat, ko bodo odločitve znane,« je povedal v prvem odzivu na novinarski konferenci, sicer namenjeni specializacijam s področja družinske medicine.

Se pa vse službe, ki sodelujejo pri pripravi zakonodajnih aktov, opirajo na vse obstoječe zakonske podlage in nenazadnje tudi na ustavo, je poudaril.

Denis Kordež. FOTO: Daniel Novakovic/sta

Bolj slikovit je bil po današnji seji vlade njen podpredsednik Matej Arčon, ki je potezo Fidesa označil za pričakovano. »Svojo bolečino so prenesli na ustavno sodišče, ali jo bo ozdravilo ali ne, pa bodo odločali ustavni sodniki,« je dejal.

Dodal je, da je vlada novelo zakona o zdravstveni dejavnosti pripravila v dobri veri, da bo v korist vsem državljankam in državljanom. »Po toliko desetletjih govora o tem smo to dali pod streho in hkrati omogočili celovito prenovo zdravstvenega sistema. Z zakonodajo smo postavili temelj, da lahko zdravstveni sistem dejansko doživi reformo, ki pa se bo poznala na dolgi rok. Ta reforma namreč nima kratkoročnih, pač pa ima dolgoročne učinke,« je povedal Arčon.

Vložili zahtevo za presojo ustavnosti

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je na ustavno sodišče namreč danes vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti ključnih določb novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Gre za člene, ki po oceni sindikata grobo posegajo v temeljne ustavne pravice zdravnikov in zobozdravnikov ter ogrožajo dostopnost zdravstvenih storitev za paciente, so sporočili iz Fidesa.

Sindikat je tako vložil zahtevo za presojo ustavnosti tistih členov, ki med drugim zdravnikom omejujejo pravico do dodatnega dela in prosto izbiro zaposlitve, kar po njihovem mnenju pomeni neposreden poseg v ustavno zagotovljeno svobodo dela. Ustavnemu sodišču so predlagali, da presojo opravi absolutno prednostno ter do dokončne odločitve zadrži izvajanje teh členov.

DZ je 23. aprila po vetu DS ponovno sprejel novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo. Javni zdravstveni delavci in sodelavci za delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih odslej ne bodo več mogli pridobiti novega soglasja, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa lahko delajo pod strožjimi pogoji.