Novi Black Cube? Izraelski vohuni naj bi pod drobnogled vzeli slovenske aktiviste, med tarčami tudi znani okoljevarstvenik

Izraelsko kibernetsko-obveščevalno podjetje Cyberglobes naj bi pomagalo pri zbiranju informacij o slovenskih aktivistih in organizacijah, ki so nasprotovali načrtovani gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2). Razkritje je objavil izraelski časopis Haaretz, ki je analiziral dokumente, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je podjetje izvajalo poizvedbe o slovenskem okoljevarstvenem gibanju Mladi za podnebno pravičnost in Amnesty International Slovenija.

Po navedbah časopisa naj bi zanimanje segalo tudi do posameznih aktivistov, ki so sodelovali pri nasprotovanju projektu. Cyberglobes naj bi preverjal večino članov omenjenih organizacij, pri čemer naj bi ga zanimale predvsem njihove povezave z drugimi organizacijami. V nekaterih primerih naj bi podjetje dostopalo tudi do njihovih seznamov stikov.

Takšno zbiranje informacij odpira vprašanje, kdo je želel podrobneje poznati organiziranost slovenske civilne družbe in mrežo posameznikov, ki so nasprotovali enemu največjih energetskih projektov v Sloveniji. Iz razkritij namreč ni razvidno zgolj zanimanje za posamezne aktiviste, temveč naj bi podjetje iskalo tudi njihove medsebojne povezave in povezave z drugimi organizacijami.

Med osebami, o katerih naj bi poizvedovali, je tudi okoljski aktivist Jonas Sonnenschein, namestnik direktorice Umanotere in podpredsednik Podnebnega sveta. Za časopis Delo je povedal, da ga razkritja sicer ne presenečajo povsem, vendar doslej ni zaznal ničesar, kar bi neposredno kazalo na to, da je bil sam tarča nadzora. Sonnenscheina pri tem bolj kot same poizvedbe zanima vprašanje, kdo jih je naročil. Kot je povedal za Delo, je pomembno predvsem ugotoviti, kdo želi tako podrobno razumeti organiziranost slovenske civilne družbe in ljudi, ki nasprotujejo projektu gradnje nove jedrske elektrarne.

JEK 2 je bil predmet ostre politične in javne razprave

Načrtovana gradnja JEK 2 je v Sloveniji v zadnjih letih povzročila intenzivno politično in javno razpravo. Projekt ima tako zagovornike kot nasprotnike, pomemben del nasprotovanja pa prihaja iz okoljevarstvenih in podnebnih organizacij. Konec leta 2024 bi morali o projektu odločati tudi na posvetovalnem referendumu, vendar je parlament izvedbo referenduma preklical. V primeru gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem sta bili za dobavo glavne opreme v igri ameriško podjetje Westinghouse in francoski EDF.

Haaretz ob primeru Slovenije navaja tudi druge primere, pri katerih naj bi Cyberglobes uporabljal svojo programsko opremo za zbiranje in analiziranje informacij o ljudeh na podlagi njihovih političnih stališč. Po navedbah časopisa naj bi podjetje delovalo v več državah, med drugim v Nigeriji, Kuvajtu in Ruandi, pa tudi v ZDA in Kanadi. V Indoneziji naj bi podjetje pomagalo pri prepoznavanju in evidentiranju članov LGBT-skupnosti, sledilo pa naj bi tudi pripadnikom politične opozicije v Mozambiku.

Namesto vdiranja v telefone analizirajo družbena omrežja

Cyberglobes je kibernetsko podjetje, vendar naj bi se od nekaterih drugih podjetij v tej panogi razlikovalo po načinu pridobivanja informacij. Po navedbah Haaretza ne vdira v telefone, računalnike ali storitve v oblaku, temveč analizira podatke, objavljene na družbenih omrežjih. Podjetje pri tem navaja, da uporablja podatke iz »prosto dostopnih virov«. Prav zaradi takšnega načina pridobivanja informacij naj zanj ne bi veljali predpisi, ki omejujejo izvoz obrambne opreme.

Primer Slovenije tako odpira tudi širše vprašanje o tem, koliko informacij je mogoče o posameznikih, njihovih povezavah in organizacijah pridobiti z analiziranjem javno dostopnih podatkov ter kdo lahko takšne podatke naroči in uporablja.