Novi Šutarjev zakon povzroča zaskrbljenost, imamo odgovor Fursa

Poročali smo, da na Finančni upravi RS opozarjajo, da je v evidencah trenutno več kot 8500 kršiteljev, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj dve neplačani globi. Če prejmejo še en predlog za izterjavo, bodo izpolnjeni pogoji, ki po Šutarjevem zakonu dovoljujejo tudi izdajo sklepa o izvršbi na denarno socialno pomoč. Novi ukrepi Fursa pa dvigujejo zaskrbljenost. Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani ter Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije sta v skupnem odzivu izrazila zaskrbljenost nad takšnimi izvršbami, posebej ko se z njimi zaseže celotno denarno socialno pomoč. Spremembe, ki jih je uvedel Šutarjev zakon označujejo »za eno najhujših oblik spodkopavanja socialne države, saj spreminja ravno njeno največjo pridobitev, to je pravico do dostojnega preživetja in avtonomijo pri razpolaganju z denarjem«.

Za komentar smo prosili Finančno upravo RS. Poudarili so, da je namen ukrepa celovito odgovoriti na varnostno situacijo, preprečiti poslabšanje varnostnih razmer ter ponovno vzpostaviti zaupanje javnosti v učinkovitost države.

»Finančna uprava RS pravno podlago za izvajanje tovrstnih izvršb v Zakonu o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), v javnosti bolj znanega kot »Šutarjev zakon«. Pogoj za izdajo sklepov o izvršbi, s katerimi lahko od letošnjega leta dalje sežemo tudi po denarni socialni pomoči, je, da ima dolžnik v zadnjih dveh letih najmanj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Sklepi o izvršbi so bili izdani dolžnikom iz celotne Slovenije, pri čemer so dolžniki predhodno prejeli tudi opomin. Tisti dolžniki, ki ne morejo poravnati obveznosti v enkratnem znesku, lahko zaprosijo za obročno plačilo glob do 12 obrokov. V sklepu o izvršbi je dolžnik poučen, da bodo rubljena tudi sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. Na sklep se dolžnik lahko pritoži. Namen Šutarjevega zakona je celovito odgovoriti na trenutno varnostno situacijo, preprečiti nadaljnje poslabšanje varnostnih razmer, zmanjšati tveganja za prebivalce ter s sistemskimi in organizacijskimi ukrepi ponovno vzpostaviti zaupanje javnosti v sposobnost države, da učinkovito zagotavlja red, mir in varnost. Določeni večkratni kršitelji v prej veljavni ureditvi glob niso poravnali, saj niso imeli drugih dohodkov kot le socialne prejemke, s čimer izrečene globe niso vplivale na njihovo bodoče ravnanje, znesek neporavnanih obveznosti pa se je povečeval. Finančna uprava je tako z novo določbo prejela nalogo, ki jo je v sodelovanju z izvajalci plačilnega prometa začela izvajati od 8. januarja 2026 dalje.«