
Galerija

Na uredništvo Slovenskih novic se je obrnila mamica, ki nas je opozorila na obvestilo Vrtca Medvode, namenjeno staršem. V njem strokovni delavci vrtca poudarjajo, da si želijo, da se vsi otroci počutijo »sprejete, varne in enakovredne«, zato opozarjajo, da lahko prinašanje vabil na rojstnodnevna praznovanja v vrtec, kadar ta niso namenjena vsem otrokom v oddelku, pri nekaterih otrocih povzroči »čustveno stisko in občutke izključenosti«. Starše zato prosijo, naj »vabil in dogovorov za zasebna praznovanja ne prinašajo v vrtec, temveč jih urejajo prek drugih komunikacijskih poti«. Bralka, ki nam je posredovala obvestilo meni, da gre za nepotreben ukrep in spreminjanje dobrih praks. Na Vrtec Medvode smo naslovili vprašanja, zakaj so starše obvestili, naj rojstnodnevnih vabil ne prinašajo več v vrtec, ali je bilo obvestilo odziv na pritožbe ter kako takšna vabila vplivajo na otrokovo doživljanje izključenosti. Zanimalo nas je tudi, kako staršem pojasniti razliko med zdravo mejo, da »ni vedno vse zate«, in izključevalnim vedenjem, ki otroku lahko škodi.
Ravnateljica vzgojno izobraževalnega zavoda in varstvene ustanove Vrtec Medvode Romana Epih, ki ima v vzgoji večdesetletne izkušnje in je bila v preteklosti tudi predsednica Združenja ravnateljev vrtcev, je za Slovenske novice pojasnila, da odločitev »ni bila sprejeta kot ukrep v ožjem smislu«, temveč kot strokovno priporočilo, ki izhaja iz »dolgoletne pedagoške prakse, razvojno-psiholoških spoznanj ter konkretnih situacij, ki smo jih zaznali v oddelkih«. Kot dodaja, v predšolskem obdobju otroci še nimajo razvitih strategij, da bi razumeli selektivno vključevanje, zato lahko prinašanje vabil na zasebna praznovanja »povzroči stisko, nerazumevanje in občutke izključenosti«.
Na vprašanje, ali so morali podobno ukrepati že v preteklosti, ravnateljica odgovarja, da so se s posameznimi podobnimi situacijami že srečali, vendar tokratno obvestilo ni bilo odziv na en sam konkreten dogodek. »Ukrepali smo preventivno, z namenom, da jasno postavimo mejo med dogajanjem v vrtcu in zasebnim življenjem otrok ter družin,« poudarja. Cilj je po njenih besedah zmanjšati možnost čustvenih stisk in konfliktov v skupini. »V posameznih primerih so na to opozorili tudi starši in strokovni delavci, kar je bil dodaten signal, da situacijo naslovimo jasno in preventivno,« dodaja. Ob tem navaja, da so bili seznanjeni tudi s primeri, ko so na rojstni dan ali drug popoldanski dogodek izven vrtca povabili vse otroke z izjemo dveh ali treh, pogosto vedno istih, kar pa po njenem pomeni izključevanje.

Ravnateljica in univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja se sklicuje tudi na raziskave in strokovno literaturo, ki po njenih besedah poudarjajo, da otroci v vrtcu svet razumejo predvsem skozi odnose in pripadnost skupini. »Ko otrok vidi, da so drugi povabljeni, sam pa ne, tega ne razume kot del življenjske realnosti, temveč kot osebno zavrnitev,« pojasnjuje. Takšna izkušnja po njenem v tem obdobju ne gradi odpornosti, temveč lahko sproži občutke manjvrednosti, žalosti ali jeze – čustva, ki jih otrok še ne zna predelati. Ob tem priznava, da je del vzgoje tudi učenje, da »v življenju ni vedno vse namenjeno vsem«, a poudarja, da je ključno vprašanje kdaj in kako. »Vzgoja za realnost mora biti razvojno primerna,« dodaja, predšolski otroci pa se socialnih meja učijo postopno, ob vodenju odraslih in v varnem okolju, ne pa skozi »nenadne izkušnje izključenosti v prostoru, kjer naj bi se počutili sprejete in varne«. Vrtec po njenih besedah ostaja prostor, kjer ima otrok pravico do občutka enakovrednosti, zasebni dogodki pa sodijo v zasebno sfero družin.
Kako staršem razložiti razliko med zdravo mejo »ni vedno vse zate« in izključevalnim vedenjem? Po besedah ravnateljice Epih, ki vodi vrtec, ki ga obiskuje okoli 700 otrok, pravi, da je ključen kontekst in razvojna stopnja otroka. »Zdrave meje se otrok uči postopno, ob podpori odraslih in v situacijah, ki jih zmore razumeti. Izključevalno vedenje pa nastopi, ko otrok doživlja ponavljajoče se občutke zavrnitve v okolju, kjer nima možnosti izbire ali razlage. Naloga vrtca je, da takšne situacije prepozna in jih prepreči, še preden pustijo posledice na otrokovem čustvenem razvoju,« poudarja. Za konec dodaja, da je vodilo vrtca otrokova dobrobit: »Staršev nikakor ne omejujemo pri organizaciji zasebnih praznovanj, želimo pa, da se dogovori zanje urejajo zunaj vrtca. Le tako lahko vrtec ostaja prostor vključevanja, varnosti in pozitivnih odnosov za vse otroke.«