
Galerija

Novomeščan Matic Vidic, med drugim stalni diakon (cerkveni služabnik, ki pomaga duhovniku pri bogoslužju, op.p.), že več let pri svojem pastoralnem delu deluje med Romi v Novem mestu. Ob zadnjem tragičnem dogodku, ko je zaradi posledic nasilnega udarca umrl 48-letni družinski oče Aleš Šutar, ki je ponoči prišel na pomoč sinu, pa mu je sodil Rom, je na Facebooku objavil zapis v razmislek.
»Že včeraj sem želel nekaj napisati, saj mi je področje bolj poznano kot mnogim kvazi komentatorjem in razsvetljencem, pa nisem mogel. Predragocen je bil Aco, da bi ga mešal skupaj z Romi. Tako lep človek, spoštljiv, prijazen in vedno nasmejan. Razdajal se je in vedno si se ob njem počutil vrednega. Vsakemu je vedno namenil svoj čas,« začne svojo izpoved.
A potem je prebral zapis na Facebooku od poslanke Gibanja Svoboda Tamare Vonte, kako se trudi za Rome, pa se mu je po njegovih besedah bruhnilo. »Stanje je katastrofalno - zaradi zagovornikov kot je omenjena gospa. Klical sem jo na pogovor večkrat, pa ni imela časa. V raznih vladnih in nevladnih skupinah sem poročal o katastrofalnem stanju, pa so me zasmehovali... Sam se 7 let trudim, najprej s tem, da sem za njimi začel pobirati smeti, potem sem začel s poučevanjem verouka in kasneje s tem, da skrbim, da imajo prevoz v srednjo šolo in službo, danes pa v glavnem pomagam pri iskanju službe. Ja, nekaj je Bogu hvala tudi takih, za kar je potrebno ogromno truda - to vedo redki.«
»Večkrat sem rekla, da je težko najti univerzalno "zdravilo" za vsako naselje na JV, vsako je (v svoji siceršnji enakosti) posebno. V dejansko zaprti skupnosti, ki kaže najhujše znake getoizacije, so nianse. Leta v državi sredi države narekujejo svoj ritem in svoje note. Izhod je skoraj nemogoč. Obstanek zahteva sprejemanje igre najmočnejšega. Nikomur desetletja v resnici ni bilo kaj dosti mar, dokler je mir. To je napaka. Nihče se ni želel ukvarjati s kupi pobalinov, ki so izpadli iz vseh sistemov in podsistemov in postali lahka tarča malih in večjih kriminalcev. Ker to je eden redkih načinov vzpenjanja po družbeni lestvici tega okolja. Nikomur ni bilo mar otroka, ki je pol leta "garjav" divjal po dvorišču in ga ni bilo v vrtec@@, nekoga ne v šolo. Nihče si ni upal narediti nič, ko so na FB objavili zlorabo deklice, pijani... Kako smo si dovolili priti do točke, da smo nemočno opustili dejanja?! "Da si ne upajo v naselje"? To je težko razumeti,« je med drugim zapisala poslanka Vonta dan krvavi po tragediji v Novem mestu.
Priznava, so med njimi tudi taki Romi, ki želijo delati, za kar pa je potrebno veliko truda. »Nekaj, mogoče 10 % je takšnih, ki se zares trudijo in živijo pošteno. V naselju Žabjak Brezje mogoče 5 družin. Iskreno sem ponosen na njih. 60 % je takih, ki se nič ne trudijo in izigravajo sistem in in ostalih 30 % je kriminalcev, ki bogatijo na račun izsiljevanja, varščin, drog, orožja, vlomov itd... V Romskem naselju so katastrofalne razmere, pa ne samo po krivdi države in politike, za katere ne bi izgubljal besed, ker je ena stran slabša od druge. Oni so pripeljali, da je stanje kakršno je. Levi, ker se ob njih delajo čiste in humane in zagovornike človekovih pravic ter na drugi strani desni, ki z romi povezujejo ljudi ob sovraštvu, nacionalizmu in nestrpnosti ...«
V romskem naselju so katastrofalne razmere, pri čemer Vidic usmeri prst tudi v državo in politiko, »za katero ne bi izgubljal besed, ker je ena stran slabša od druge. Oni so pripeljali do tega, da je stanje, kakršno je. Levi, ker se ob njih delajo čiste in humane in zagovornike človekovih pravic ter na drugi strani desni, ki z Romi povezujejo ljudi ob sovraštvu, nacionalizmu in nestrpnosti«.
Ob tem dodaja, da je dejstvo, da trenutno na seznamu zaposlitve čaka dvajset Romov, ki si želijo dela, a zanje preprosto ni ustreznih delovnih mest. Komunala vsako leto omogoči zaposlitev dodatnima dvema, kar je pohvalno, vendar premalo glede na potrebe. V zadnjih dveh letih je bilo tako uspešno zaposlenih 16 Romov, od teh jih danes delo še vedno opravlja deset. To kaže, da interes obstaja, priložnosti pa je premalo. »Težko je. Težko je delodajalcem, težko je Romom. In najhuje je, ko vidiš, da družina, v kateri nekdo začne delati, na koncu prejme v skupnem družinskem proračunu celo 100 do 200 evrov manj, kot če bi bili brezposelni.«
A ob tem obžaluje dejstvo, da bodo zaradi nesrečnega dogodka mladi in delavni Romi diskriminirani. »Če človek ni koristen družbi in družini, je destruktiven. Destruktiven družbi in družini. Tako smo priča mladoletnim ali mladostnikom, ki nimajo nobenega smisla. In nesmiselnost ubija. Žal je ubila Acota.«