NSi bo na sobotnem volilnem kongresu odločala o novem vodstvu stranke

NSi bo na sobotnem volilnem kongresu odločala o novem vodstvu stranke. Kandidata za mesto na čelu NSi sta podpredsednik stranke Jernej Vrtovec in predsednik severnoprimorskega regionalnega odbora Anton Harej. Večinska podpora se obeta Vrtovcu. Delegati bodo volili še organe stranke. Kongres pa bo slavnostno obeležil tudi 25-letnico delovanja NSi.

Na kongresu v Polzeli bo nekaj več kot 350 delegatov NSi odločalo, kateremu od kandidatov zaupati vodenje danes najmanjše opozicijske stranke za prihodnji dve leti in s tem tudi, kdo bo stranko popeljal na parlamentarne volitve prihodnje leto. Ob predsedniku stranke bodo volili še šest članov izvršilnega odbora ter po pet članov nadzornega odbora in razsodišča stranke.

Podpredsedniki stranke pa bodo imenovani naknadno, saj jih po statutu imenuje svet stranke na predlog predsednika stranke.

Zbrane na kongresu bo ob slovesu s čela stranke nagovoril tudi aktualni predsednik stranke in evropski poslanec Matej Tonin. Pričakovati je tudi nekaj pozdravnih nagovorov iz tujine.

Vrtovec stavi na preboj NSi, Harej na zapuščino nekdanje SKD

Po več letih se bosta tokrat za vodenje stranke znova potegovala dva kandidata. To sta nekdanji infrastrukturni minister, danes pa podpredsednik stranke in poslanec Jernej Vrtovec ter predsednik regionalnega odbora stranke Severna Primorska, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu v tretji vladi Janeza Janše in do nedavnega podžupan Nove Gorice Anton Harej.

Oba kandidata druži kritičnost do ...

Vrtovec poudarja, da je njegova kandidatura usmerjena v krepitev NSi in prizadevanja za razvojno koalicijo, ki bo usmerjena v prihodnost. Ta bo imela po njegovem mnenju večji potencial, če bo večinsko sestavljena iz desnosredinskih strank ter bo imela posluh za malega človeka, obrtnike, samostojne podjetnike pa tudi za slovensko kulturo in dediščino.

Harej pa v svoji viziji stranke poudarja tradicionalnost NSi na zapuščini njenega soustanovitelja Andreja Bajuka, vrednote osamosvojitvene vojne ter predvolilno koalicijo po vzoru pomladnih strank in Demosa. Izpostavlja tudi delo na področju demografije in zavzemanje za »dostojanstvo človeka od spočetja do smrti«.

Oba kandidata pa druži kritičnost do aktualne vlade Roberta Goloba.

Za favorita sicer velja Vrtovec, ki so mu podporo napovedali tako v posameznih pokrajinskih odborih kot strankinih zvezah, ima tudi podporo poslanske skupine. Tako bi bil kakršenkoli drugačen razplet kot Vrtovčeva zmaga politično presenečenje prihajajočega kongresa.

Menjava vodstva po mnenju Novak in Peterleta nujna za nov zagon stranke

NSi se na volilni kongres odpravlja po junijski odločitvi sveta stranke, da jesenski programski kongres spremenijo v volilnega. Tedaj je prvak stranke Tonin sporočil, da se ne bo več potegoval za vodenje stranke.

O menjavi na čelu manjše opozicijske stranke se je sicer ugibalo že dalj časa. Tonin, ki stranko vodi od leta 2018, je tako sprva nameraval na kongresu stehtati podporo članstva, a ker je na svetu stranke prevladalo mnenje, da je NSi ob naslednjih volitvah pripravljena sodelovati z vsakim, s katerim lahko uresniči svoj program, se je Tonin sredi četrtega mandata na čelu NSi odločil za umik s te funkcije. Pod njegovim vodstvom je namreč NSi sprejela sklep, da v vlado pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše ne bo več stopila.

Minuli meseci niso minili brez pretresov

Tudi minuli meseci pa za stranko niso minili brez pretresov. Štiri poslance stranke je julija doletela kazenska ovadba zaradi nadzora parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb na policiji v zadevi Dars novembra 2023, na stranko letijo tudi očitki o sumu obvodnega financiranja preko Inštituta Janeza Evangelista Kreka.

Nekdanja predsednica stranke, Toninova predhodnica, ki je tudi med kandidati za člane izvršilnega odbora, Ljudmila Novak je v izjavi za STA pred kongresom ocenila, da je stranka pred naslednjimi volitvami v DZ v »solidni kondiciji«, četudi so »prisotni pretresi s te ali one strani« in predvolilno dogajanje napovedujejo tudi različne afere. Zamenjava na čelu stranke pa je bila po njeni oceni »nujna, pomembna, ker nova garnitura prinese tudi novo energijo, nove ideje«.

Poudarila je, da mora imeti predsednik stranke že vidno politično funkcijo, sicer je neprepoznaven, biti mora v stalnem stiku s poslanci, ki so ob predsedniku obraz stranke. Kot je ocenila, je pri tem v prednosti Vrtovec, ki se je po njenih besedah izkazal tudi kot minister in del njene ekipe, ki je pomagala pri vrnitvi stranke v parlament. »Je ambiciozen, ima veliko idej, stranko ima rad, tako da pričakujem, da je tudi poln novih idej in načrtov,« je strnila.

Da je dozorelo spoznanje, da je treba spremeniti vodstvo in politiko, izjasniti identiteto in bolj poslušati teren oz. bazične volivce, pa pred kongresom meni soustanovitelj NSi Lojze Peterle. Stranka v opoziciji ni napredovala, z izključujočo politiko do SDS oz. Janše ter razumevanjem sredine kot »malo levo, malo desno« pa ni pridobivala volivcev, je ocenil za STA.

Zmagovalcu želi, da izkoristi potencial stranke, ki je po njegovem prepričanju »veliko večji od odstotkov v javnem mnenju v zadnjih dveh letih". Če bo stranka jemala navdih pri svojih začetkih in njeni predhodnici SKD ter vrednotah osamosvojitve, pa se je tudi sam pripravljen vrniti in »pomagati po najboljši močeh«, je še napovedal Peterle, ki je sicer iz NSi izstopil lansko jesen.

V četrt stoletja razdružitev s SLS, vrnitev v DZ in sodelovanje v treh Janševih vladah

NSi letos beleži 25-letnico delovanja, na kongresu bodo tako tudi slavnostno obeležili zgodovino stranke.

Ta je nastala 4. avgusta 2000, ko je razpadla združena stranka SLS in SKD. Do združitve je prišlo sicer nekaj mesecev pred tem, ko je takrat vladna SLS zapustila vlado Janeza Drnovška, združena stranka pa je nato s SDS oblikovala vlado pod vodstvom Andreja Bajuka. A v na novo združeni stranki je kmalu prišlo do razkola, zato sta podpredsednika SLS+SKD, Bajuk in Peterle, izstopila iz stranke in ustanovila NSi, katere prvi predsednik je postal Bajuk.

Na volitve se je stranka prvič podala leta 2000, rezultat pa ji je prinesel osem poslanskih mandatov. Odtlej je NSi zabeležila več mejnikov, od izpada iz parlamenta leta 2008 do ponovnega preboja v DZ leta 2011. Sodelovala je tudi v vseh treh vladah Janeza Janše. Trenutno ima v DZ osem poslancev.

V anketah javnega mnenja zadnje mesece beleži podporo med slabimi tremi in dobrimi petimi odstotki vprašanih.