Ob adventu se je v tem kraju po dolgih letih spet slišal jok novorojenčka

V Koči pod gradom Kostel se je ob začetku adventa že tretjič zapovrstjo zbralo veliko domačinov in tistih, ki se občasno vračajo v rojstni kraj. Bivanje med svojci so jim polepšale članice Društva kostelskih žena Nežica, ki so pripravile razstavo izdelkov z naslovom Advent v Kostelu.

Vzdušje med zbranimi je še dodatno ogrela razveseljiva novica – malo pred dogodkom se je po dolgih letih v kraju znova slišal jok novorojenčka. Pri eni izmed hiš na Planini je namreč mlada mamica povila hčerko. »Tako sva bili veseli, da sva jokali kot dež. To je bil res ganljiv dogodek. Včasih so se otroci rojevali, pa se za to skoraj ni vedelo. Danes pa …« je Mojca Skender, sooblikovalka prebujene družabnosti v Kostelu, k sebi stisnila babico in novorojenčka. Predsednica društva Vera Cimprič je ob odprtju dogodka povedala, da je razstava nastala z veliko predanosti in navdušenja članic: »Naše dame zelo rade ustvarjajo svoje umetnije, ki spadajo v adventni čas. Vsako leto jih je več, čedalje bolj so inovativne in ljudje radi kupijo njihove izdelke ter z njimi okrasijo svoje domove.« Poudarila je, da stvaritve niso nastale po nikakršnih priročnikih ali vzorcih, temveč iz znanja, ustvarjalnosti in izkušenj članic: »Vsaka si vsako leto zamisli kaj novega – in to tudi naredi.«

Skromnost odlika

Čeprav so se prve razstave pred tremi leti lotile v času, ko je bila cesta do Kostela zaprta, se je dogodek zelo dobro prijel: »Bali smo se, da obiskovalk in obiskovalcev ne bo, a so nam priskočili na pomoč in cesto za tisti dan odprli. Zdaj pa imamo vsako leto več obiska.« V društvu je 30 članic, pri čemer je približno polovica zelo aktivnih ustvarjalk. Letošnja razstava je znova pokazala, da jih povezuje močan timski duh, med njimi so nekdanje pedagoške delavke, utečena ekipa Vera, Vanda, Mojca in Mirjana. »Le kdo se ne veseli duha teh praznikov in daril, tudi če so majhna kot v času našega odraščanja, hrepenenja po čaju in toplem domu, ki ga je ogrevala peč na drva, mucke, ki je predla v kotu in čakala na praznični priboljšek. Navsezadnje dedka, babice, mame, očeta, velike družine, ob slovesu starega in pričakovanju novega leta. Skromnost je bila naša odlika, občutke smo si polepšali z majhnimi stvarmi. Kakšno bogastvo, bogastvo družinske ljubezni,« so se Mojci prikradli spomini.

Tudi tokrat so z dobrotami postregle vse obiskovalce, med katerimi so bili tudi njihovi nekdanji učenci. »Dobro se poznamo, si pomagamo in si dajemo ideje,« pove Vera. Koča pod kostelskim gradom, ki je središče etnološkega pridiha treh stalnih razstav s poudarkom na oblačilni, pohištveni in bivanjski dediščini Kostela, je bila tudi tokrat točka prijetnih srečanj, pogovorov in obujanja spominov. Med obiskovalci sta bili tudi sestri, po domače Kovačevi iz Delača, ena živi v Ljubljani: »Kolikor se le da, po zmožnostih, pridem med domače in malo stopicam po stezicah mladosti,« sta se strinjali, ko je beseda nanesla na obiske domačega kraja. Čeprav sta bili v Kostelu že večkrat, zlasti ob različnih prireditvah, sta si razstavo ogledali prvič. Nad njo sta bili navdušeni. »Zelo prijetno je, odlično, res odlično,« sta poudarili. Društvo sodeluje tudi pri prireditvi Veseli december, ki jo pripravlja Zavod za kulturo in turizem Kostel. Ob tej priložnosti pečejo tradicionalne domače dobrote, ki hitro poidejo: »Ljudje že vedo, da bo naše pecivo dobro. Pečemo po receptih naših babic – rožičeve, orehove in makove potice so vsako leto zelo pohvaljene,« jih je Vera pokazala in seveda ponujala.

Kovačevi sestri iz Delača FOTO: Milan Glavonjić

Mojca Skender, na desni, je voščila babici s Planine. FOTO: Milan Glavonjić

Adventni bazar FOTO: Milan Glavonjić

Alenka Jurkovič in Vera Cimprič FOTO: Milan Glavonjić

Članice DPŽ Kostel FOTO: Milan Glavonjić