Ob državnem prazniku počilo med Levico in SDS: eni o »nehvaležnih Primorcih«, drugi vračajo: Mi smo praznik uvedli

Slovenci na Primorskem oz. na Goriškem, Krasu in v Slovenski Istri z zaledjem so skozi dolgo in pogosto težko zgodovino vedeli, kam sodijo, je v poslanici ob današnjem državnem prazniku, dnevu priključitve Primorske k matični domovini, zapisal premier Janez Janša. Primorska je za vedno in od vedno slovenska, je poudaril.

Ob prazniku, ki ga sicer želi vladna koalicija znova preimenovati v praznik vrnitve Primorske k matični domovini, je Janša izpostavil, da so se meje in oblasti menjavale, z njimi so prihajali tudi časi načrtnega zatiranja slovenskega jezika, kulture in narodne pripadnosti, toda tistega, kar je bilo zasidrano v ljudeh, ni bilo mogoče zatreti.

Zveza borcev in opozicija udarili nazaj: »Nista keglja skrajne desnice«

»Slovenska beseda je vztrajala v domovih in cerkvah, odpor proti raznarodovanju in fašizmu pa je dobival različne oblike, od TIGR-a do množičnega odpora proti okupatorju. Slovenci v tem delu domovine so bili vedno znova pripravljeni stopiti v bran temu, kar je bilo njihovo, čeprav so mnogi za to plačali najvišjo ceno. Ne iz sovraštva do drugega, ampak iz ljubezni do svojega,« je v poslanici zapisal Janša. Pripadnost svojemu narodu ne pomeni zapiranja pred svetom, temveč samozavest, s katero vanj stopamo, je dodal ob omembi pesnika Srečka Kosovela in njegovega verza iz leta 1925: »Moje življenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in večno.« Primorska je skozi svojo zgodovino dokazovala prav to - da zna iz omejitev ustvarjati možnosti, iz skope zemlje rodovitnost, iz lege ob morju pot v svet in iz življenja ob meji prostor srečevanja. Danes si mora dovoliti tudi uspeh, meni Janša.

Levica o »nehvaležnih Primorcih«

Primorci so jezni na Janševo vlado, ker ta posega v ime praznika, ki ga sami že desetletja doživljajo kot pomemben del svoje zgodovinske identitete. Kritiki iz Levice vladi očitajo, da skuša iz kolektivnega spomina izriniti partizanski boj in zmanjšati pomen narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem.

Iz SDS na drugi strani odgovarjajo, da je prav Janševa vlada tista, ki je praznik uvedla, zato naj bi bile kritike Primorcev neupravičene. Toda takšna razlaga po mnenju nasprotnikov sprememb spregleda precej daljšo zgodovino obeleževanja tega dneva.

Koalicija bi preimenovala praznika priključitve Prekmurja in Primorske, opozicija zapustila sejo

Na Primorskem so namreč ta dogodek množično zaznamovali že desetletja prej. Eno največjih obeleževanj je potekalo leta 1953 na Okroglici, kjer se je po takratnih navedbah zbralo okoli 300.000 ljudi. Zborovanje je bilo posvečeno deseti obletnici ustanovitve primorskih brigad in razglasitve priključitve Primorske po kapitulaciji fašistične Italije.

Za številne generacije Primorcev je zato izraz priključitev Primorske nekaj, kar je bilo prisotno že dolgo pred današnjimi političnimi spori. Prav zato posegi v poimenovanje praznika sprožajo tako močne odzive.

Nasprotniki sprememb vladi očitajo, da zgodovino presoja skozi današnje politične delitve in da pri tem podcenjuje pomen narodnoosvobodilnega boja za Primorsko. Spor tako ni več le vprašanje imena praznika, ampak tudi vprašanje, kako se bo v prihodnje razlagal eden ključnih delov primorske in slovenske zgodovine.