Ob osamosvojitvi smo lahko s povprečno plačo kupili 397 kg kruha. Kaj pa danes?

Čez nekaj dni bo Slovenija praznovala 35. rojstni dan. Mnogi se ob tem nostalgično spominjajo začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo polni upanja, pričakovanja in optimizma zrli v samostojno prihodnost. Nekateri menijo, da nam je bilo takrat lepše, da je bilo življenje lažje in predvsem cenejše. Pa je bilo res tako? V prvih letih samostojnosti se je Slovenija spopadala z visoko stopnjo inflacije. Trajalo je pet let, da je letno rast cen življenjskih potrebščin znižala pod deset odstotkov, in nato še deset let, da je ta padla pod dva odstotka. Nato se je začela spet krepiti in konec leta 2025 so bile cene od tistih sredi leta 1991 višje za okoli 2210 odstotkov.

Ker so hkrati s cenami rasle tudi plače, si lahko danes v Sloveniji večinoma privoščimo več kot ob osamosvojitvi. Medtem ko je bilo mogoče s povprečno mesečno neto plačo leta 1991 kupiti 397 kilogramov kruha, smo ga lani dobili 417 kilogramov. Leta 1991 je bilo treba za kilogram kruha delati 27 minut, lani 24 minut.

Indeks cen življenjskih potrebščin po letih FOTO: Delo Ui

Kupna moč se je povečala tudi pri drugih osnovnih živilih, kot so krompir, sladkor, olje, moka in meso. S povprečno plačo je bilo mogoče leta 1991 kupiti 787 kilogramov krompirja, leta 2025 pa že 1741 kilogramov. Belega sladkorja je kupec lani za povprečno plačo dobil skoraj 3,4-krat več kot pred 35 leti, jedilnega olja 3,7- krat več, bele moke 2,9- krat več in svinjskega mesa s kostjo 4,8-krat več. Prav tako so danes dostopnejše trajne dobrine. Leta 1991 je delavec za povprečno plačo dobil en pralni stroj, lani pa dva. Za nov Renault Clio je moral leta 1991 delati 308,5 dneva, lani pa le še 146,4 dneva. Potrebni čas dela za nakup televizorja pa se je skrajšal z 28 na pet delovnih dni.