V Kamniku se bo letos vse vrtelo okoli belokranjskega folklornega izročila. FOTOGRAFIJE Primož Hieng
Pisanice so posebnost dežele belih brez.
V Mekinjskem samostanu bodo prikazali izdelavo belokranjske pogače.
Kamnik bo od danes do nedelje žarel v oblačilih nekdanjih časov in slovenske kulturne dediščine. Mesto v naročju planin gosti že 52. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, gre za največji etnološki festival v Sloveniji. Zanimanje je izjemno: tudi letos pričakujejo več deset tisoč obiskovalcev ter udeležencev iz Slovenije in tujine.
Organizator, kamniški zavod za turizem in šport, ki je oblikoval letošnji tridnevni program, upa na lepo vreme. Žal je v zadnjih letih usodo tega praznika krojilo prav to, denimo, leta 2023, ko so poplave prizadele območje kamniške občine in so morali prireditev odpovedati.
Začelo se bo z mestno godbo
– Festival se bo danes začel ob 17. uri s koncertom Mestne godbe Kamnik in nastopom kamniških mažoretk, sledili bodo nastopi folklornih skupin iz Kamnika in Bele krajine ter glasbeno-plesna predstava Zeleni Jurij. Večer bo sklenil koncert priljubljenega Dejana Vunjaka ob 20.30.
– Sobotno dopoldne bo namenjeno godbeni in harmonikarski glasbi, predstavitvam belokranjske pisanice, predelave volne in lanu ter delavnici priprave belokranjske pogače. Popoldanski program bo preplet ljudske glasbe z orgličarji, tamburaši in citrarji, predstavitev tradicionalnih obrti in več folklornih nastopov, večer se bo zaključil z Domnom Kumrom in Slovenskimi muzikanti.
– Nedelja bo dan velikega praznovanja: že dopoldne bodo obiskovalce pozdravili pritrkovalci in pihalni orkester, sledil bo bogat folklorni program s skupinami iz Hrvaške, Latvije, Nemčije in Srbije. Ob 15. uri bo veličastna povorka narodnih noš, v kateri se bo predstavilo več kot 2000 udeležencev iz Slovenije in tujine. Dan se bo sklenil z nastopom Podokničarja in koncertom kamniških narodnozabavnih ansamblov.
»Pri organizaciji letošnje, že 52. izvedbe Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine smo z veseljem in ponosom sprejeli odločitev, da bo prav belokranjska narodna noša osrednji predstavnostni element celostne grafične podobe festivala. S tem želimo izkazati zahvalo in spoštovanje do Bele krajine, ki se ponaša z najstarejšim folklornim festivalom v Sloveniji – Jurjevanjem v Beli krajini,« so povedali na Zavodu za turizem in šport Kamnik.
Letošnja osrednja festivalska regija bo prav Bela krajina, ki se bo predstavila s svojo edinstveno narodno nošo, prepoznavno po belih lanenih oblačilih, značilnimi naglavnimi rutami ter predpasniki pri ženski in širokimi pasovi pri moški narodni noši.
»Njihova noša izraža preprostost, eleganco in stoletno skrb za tradicijo, ki je še danes živa in spoštovana,« pravi Nina Irt z omenjenega zavoda. »Obiskovalci bodo lahko spoznali tudi belokranjske pisanice – ročno izdelana velikonočna jajca, poslikana s tradicionalnimi voskanimi vzorci – ter doživeli pristne belokranjske okuse, kot je znamenita pogača. To okusno krušno specialiteto, ki je posuta s soljo in kumino, bodo predstavili tudi v živi delavnici peke v mekinjskem samostanu. Na festivalskih stojnicah se bo zvrstila tudi vrsta drugih dobrot iz Bele krajine, ponudili pa bodo še izdelke domače obrti.«
Tudi letos pričakujejo več deset tisoč obiskovalcev ter udeležencev iz Slovenije in tujine.
Ob bogatem prikazu belokranjskega izročila se bo Kamnik v teh treh dneh odel tudi v tradicijo iz vseh slovenskih pokrajin in gostil folklorne skupine ter umetnike iz tujine.
»Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so mnogo več kot le prireditev – so praznik slovenske identitete, rokodelskih spretnosti, kulturne raznolikosti in dediščine, ki povezuje. V središču Kamnika se bo znova prepletalo staro in novo, domače in tuje z bogato tržnico domače in umetnostne obrti, predstavitvijo rokodelskih spretnosti, lokalnimi kulinaričnimi ponudniki, kulinaričnimi delavnicami, glasbo, plesom in iskrenim veseljem vseh, ki verjamejo v pomen ohranjanja kulturne dediščine,« so še povedali na Zavodu za turizem in šport Kamnik.
2023. je dogodek odpadel zaradi poplav.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
