
Galerija

V oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija je obramboslovec in nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj opozoril na vse bolj napeto mednarodno ozračje. Primerjal ga je z obdobjem pred izbruhom prve svetovne vojne in opozoril, da bi že manjši incident lahko sprožil nepredvidljivo verižno reakcijo.
Grošelj je poudaril, da je ključen naslednik dogovora START, s katerim sta se ZDA in Sovjetska zveza leta 1991 zavezali obsežnemu zmanjšanju in nadzoru strateškega jedrskega orožja. »Če do dogovora ne pride, se vračamo v čas okoli leta 1970, pred sporazume SALT I in II. To bi pomenilo neomejeno oboroževalno tekmo na jedrskem in konvencionalnem področju. Za zdaj to niti Rusiji niti ZDA ni v interesu,« je dejal.
V ospredje pa vse bolj stopa Kitajska, ki je v zadnjih 15 letih podvojila, skoraj že potrojila svoj jedrski in konvencionalni potencial, je opozoril strokovnjak. ZDA in Rusija dogajanje pozorno spremljata, saj se na globalnem prizorišču krepi nov igralec, ki utegne porušiti dosedanje ravnotežje moči.
Kaj sta bila sporazuma SALT
Sporazuma SALT I in SALT II (Strategic Arms Limitation Talks, Pogajanja o omejevanju strateškega orožja, op. p.) sta bila dogovora med ZDA in Sovjetsko zvezo v 70. letih prejšnjega stoletja, s katerima sta se velesili zavezali omejiti jedrsko oboroževanje.
Prvi sporazum je leta 1972 zamrznil število medcelinskih balističnih raket, drugi, podpisan leta 1979, pa je določil še natančnejše omejitve za strateško orožje. Čeprav drugi sporazum nikoli ni bil ratificiran, sta oba pomenila prelomnico v hladni vojni, saj sta za nekaj časa umirila nevarno oboroževalno tekmo.
Grošelj opozarja, da bi razpad podobnih mehanizmov danes pomenil vrnitev v nevarno obdobje brez omejitev, ko vsaka stran pridobiva orožje brez nadzora in pravil.

Opozoril je, da današnji diplomatski mehanizmi morda ne bi zdržali pritiska resnega incidenta: »Lahko pride do sprožilca – dejanja ali nesreče –, ki sproži verižno reakcijo, ki je ne diplomacija ne politika ne bosta sposobni ustaviti.«
Grošelj opozarja, da so vse vpletene strani – Ukrajinci, Rusi in Evropejci – vse bolj bojevite, napetosti pa naraščajo. Po njegovem mnenju je trenutni čas izjemno občutljiv, saj lahko že en sam napačen korak ali incident sproži dogajanje, ki preseže namene vseh strani. V takšnih okoliščinah bi bilo pozneje zelo težko nadzorovati razvoj dogodkov.
Prihodnost je, kot kaže, vedno bolj negotova, sprožilec za morebiten svetovni konflikt pa se lahko že tiho oblikuje v ozadju.