Obrtniki nezakonito
 plačujejo Madonni?

LJUBLJANA – Pobiranje denarja od avtorskih pravic je očitno tako dobičkonosen posel, da se nenehno pojavljajo obtožbe o domnevnih nezakonitostih. Po pisanju anonimnih glasbenikov naj bi podjetja, ki so ustanovitelji Zavoda IPF (Dallas, Nika, Nika Records, Menart), med drugim zavajala slovensko javnost in tiste, ki morajo plačevati za predvajanje tuje glasbe. Čeprav IPF od gostincev, frizerjev, avtomehanikov in preostalih podjetnikov pobira denar za predvajanje tuje glasbe, tudi za ameriško, naj za to sploh ne bi imel zakonske osnove, saj menda tudi Američani ne poskrbijo za zaščito slovenskih avtorjev.

Ameriška glasba je zastonj

»Omislili so si formulo, da mora vsak gostinec, frizer in trgovec plačati za javno predvajanje ameriških fonogramov Zavodu IPF, ta denar si potem nakazujejo na račune svojih podjetij. Zavod IPF je do zdaj zbral skoraj 12 milijonov evrov od leta 2004 do 2011, kar je razvidno iz letnih poročil Zavoda IPF in na spletni strani,« se začenja pisanje tistih, ki so ogorčeni nad delovanjem zavoda. Nadaljujejo: »Milijonske zneske so pobrali od slovenskih podjetij in obrtnikov na sestankih s predstavniki gostincev, trgovcev, radijskih in TV-postaj, torej tistih, ki glasbo predvajajo. Zavod IPF poudarja, da zastopa ves svetovni repertoar, torej tudi ameriškega ... Ameriški fonogrami v Sloveniji pa sploh niso varovani, kar pomeni, da jih gostinci, frizerji in trgovci lahko javno predvajajo zastonj.«

Prav zato se pojavljajo očitki, da gre za največji rop v zgodovini slovenske glasbe, kar je posredno potrdila tudi pravna fakulteta v Ljubljani. V izdelanem pravnem mnenju Inštituta za primerjalno pravo pri pravni fakulteti sta namreč dr. Matija Damjan in doc. dr. Klemen Podobnik zapisala, da ameriški fonogrami v Sloveniji ne morajo uživati zaščite, saj tudi Američani teh pravic ne priznavajo Slovencem. Zaradi načela recipročnosti torej Madonna in drugi ameriški glasbeniki ne bi smeli dobivati našega denarja. »V zvezi s fonogrami ameriških proizvajalcev, ki jih radijske postaje analogno radiodifuzno oddajajo, torej slovenska kolektivna organizacija ni pristojna niti za zbiranje nadomestil niti za njihovo izplačevanje ameriškim imetnikom pravic ...«

Obtožbe in ovadbe

Zoper direktorja Zavoda IPF Gregorja Štibernika in druge člane vodstva (to so Goran Lisica, Boštjan Menart, Darjo Rot, Boštjan Dermol, Rok Terkaj in Rok Ferengja) se pripravlja večmilijonska odškodninska tožba zaradi domnevnih nepravilnosti v razdeljevanju honorarja, hkrati pa tudi proti uradu za intelektualno lastnino, ki ni izvajal nadzora nad njihovim početjem. Podana naj bi bila tudi ovadba zaradi goljufije in zlorabe položaja zoper direktorja IPF. »Gregor Štibernik je omogočil, da je Zavod IPF brez zakonske podlage od obrtnikov tržil denar in ga v nasprotju z zakonom izplačal svojim ustanoviteljem. S tem so predstavniki ameriških multinacionalk v Sloveniji dobili denar, ki jim ne pripada, in tako oškodovali preostale slovenske glasbene založbe, kot so Helidon, ZKP RTV Slovenija, Mandarina, Zlati zvok, Vox, Megaton, ter slovenske glasbenike, ki od Zavoda IPF prejmejo kvečjemu nekaj evrov na leto. Glasbeniki pa se bojijo, da se ne bo nič spremenilo in da bo ves denar od predvajanja glasbe v Sloveniji še naprej romal v roke predstavnikom ameriških multinacionalk, saj naj bi predstavniki ameriških založb že grozili, da bodo urgirali, če bo treba, tudi prek veleposlanika Mussomelija, ki bo seveda moral ščititi koristi ameriških podjetij v Sloveniji,« še piše v anonimki.

Odgovor Zavoda IPF

Z Zavoda IPF smo prejeli pisno pojasnilo, da ščitijo repertoar slovenskih in tujih državljanov, tudi ameriških, saj imajo vse ameriške založbe svoje podružnice tudi v Evropi, kjer so podpisani sporazumi o zaščiti pravic: »Zato smo v skladu z zakonodajo in mednarodnimi pogodbami tudi tem imetnikom pravic dolžni priznavati pripadajoče pravice in izplačevati ustrezna nadomestila. V nasprotnem primeru bi zavestno kršili slovensko zakonodajo in obveznosti, ki jih je RS prevzela na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb, sporazumov in konvencij.« Prav tako trdijo, da vsa sredstva razdeljujejo transparentno, kar da lahko preverijo vsi člani zavoda. Vsako leto izplačajo več denarja, letos bo za glasbene izvajalce in proizvajalce fonogramov namenjenih 2,200.000 evrov, seveda tudi založbam ustanoviteljicam zavoda. »Dosedanji pregledi delovanja Zavoda IPF s strani neodvisnih institucij in revizijskih družb niso pokazali nikakršnih nepravilnosti pri našem poslovanju, kar nedvoumno verificira zakonitost in transparentnost našega delovanja.«