Obudili so nekdanje plesišče in se zavrteli ob glasbi v središču vasi

Razvojno društvo Gmajnca iz Križa, ki ga vodi predsednica Anja Abram, si prizadeva za prijazno skupnost, boljšo povezanost, spoznavanje in druženje v novonastali Krajevni skupnosti Križ, ki je z odcepitvijo Križa in Filipčjega Brda od Krajevne skupnosti Tomaj nastala pred štirimi leti. V ta namen organizirajo najrazličnejše dogodke, od tradicionalnega vaškega praznika, raznoraznih delavnic, pohodov, martinovanj, okrasitev za božično-novoletne praznike in še marsičesa. Obuditi so si želeli tudi nekdanje plesišče sredi vasi, reče se na Placu p'r štjrnah, kjer so že lani zasadili latnik kraljic terana, za katerega so domači vinogradniki potem darovali cepiče. Kraj, ki je bil nekoč pomemben del vaškega življenja, naj bi obudili z glasbo in plesom za druženje vaščanov, so premišljevali.

Priljubljeno zbirališče

In tako so naposled pripravili tudi družabno-plesni večer, na katerem sta se kot duo Terrafolk z raznoliko tradicionalno glasbo predstavila člana te priznane slovenske zasedbe Barja Drnovšek in Bojan Cvetrežnik. Zraven so lahko obiskovalci, poleg domačih so prišli tudi s tržaškega in ljubljanskega območja, prisluhnili godalni zasedbi Slovenian Fiddle Gang.

Najstarejša krajanka, 91-letna Valerija Macarol, je za nameček nanizala zgodovino Križa in spominov na ta prostor, ko se je tam še na veliko balinalo in plesalo. »Križ leži na sredini tržaško-komenskega Krasa. Prvič je bil omenjen leta 1180. Vaščani so bili kmetje, skromno so živeli, gradili kamnite hiše, ki še danes ohranjajo prave mojstrovine kamnoseštva. V vasi so zgradili tri vodnjake, od katerih sta dva ohranjena tudi na tem kraju, kjer smo zbrani. Vaščani so se tu zbirali in vaško jedro je postalo pomembno središče druženja. Med prvo svetovno vojno je bil zgrajen primarni vodovod, kasneje še vaško korito za napajanje živine. Po priključitvi naših krajev k matični domovini (15. septembra 1947) pa sta bili na tem mestu zgrajeni dve balinarski stezi. Leta 1973 smo s samoprispevkom vaščanov asfaltirali vaške poti in javne površine. Vladala je enotnost. Križ je postal zanimiv za novogradnje stanovanjskih hiš in sledila je naselitev mladih družin,« je pripovedovala Macarolova in nadaljevala s podatki o gibanju števila prebivalcev v vasi ... »Leta 1869 je v vasi živelo 338 ljudi, sledil je upad, ko je leta 1961 s 198 ljudmi dosegel tudi svojo najnižjo točko. Po letu 1981 se je z razmahom novogradenj število povečevalo, tako da danes vas šteje že skoraj 700 prebivalcev.«

Tedanja akcija je aktivirala tudi vaško mladino, ki je postavila to leseno plesišče. Prav Valerija Macarol je bila izbrana za glavno govornico ob slavnostnem odprtju akcije asfaltiranja in postavitvi plesišča. Pozneje sta bila tam urejena betonska ploščad in zidan oder. Vnema je trajala več let, nato pa so stvari zamrle. Kljub temu je ta kraj ostal priljubljeno zbirališče in prostor druženja krajanov, ki ga krasi kamnita miza iz kraškega skrilavca, ta je nasploh posebnost v slovenskem prostoru.

Celo v disko ritmih

Po toliko letih je bil poseben večer ponovno napolnjen z glasbo, plesom in dobro družbo, Kržani pa si zelo želijo, da tako ostane tudi v prihodnje, s ciljem, da bi sosed spoznal soseda.

Obiskovalci so tako uživali v glasbenem potovanju po evropskih ljudskih tradicijah, od balkanskih, švedskih in irskih melodij, vmes pa so seveda kot nekoč tudi zaplesali. Posebna poslastica večera je bil Violin Islands, kjer se je ljudska glasba srečala z disko ritmi 70. let prejšnjega stoletja. Srečanje so zaključili ob dobrotah domačih gospodinj in kapljico kraškega rujnega. Vodeni pohod s pripovedovanjem kriško-kraških pravljic, po istoimenski knjigi Štrekljeve nagrajenke in domačinke Jasne Majde Peršolja, pa medtem z vso vnemo že pripravljajo za 17. oktobra.