Obvezno potresno zavarovanje? Toliko bi nas stalo

Naravne nesreče so nepredvidljivi pojavi, ki redko, toda uničujoče zaznamujejo prizadete in njihovo premoženje. Zaradi redkosti so potresi šok, ljudje pa dejansko lahko izgubijo vse, opozarja Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ), ki se sama spominja treh potresov: v letih 1976, 1998 in 2004. »Po potresu sledi dolgotrajno reševanje škode in težav. Če se problemi rešujejo 20 let, v bistvu to pomeni 20 let stresa.« Zavarovanost proti potresu je pri nas nizka, je bilo poudarjeno na nedavnem srečanju SZZ. Po uničujočih poplavah poleti 2023 je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) izvedla študijo o zavarovanosti slovenskih nepremičnin pred naravnimi nesrečami. »Ocene so pokazale, da je nezavarovanih približno 70 odstotkov objektov pred poplavami in skoraj 80 odstotkov pred potresi,« je zapisala AZN v letnem poročilu za leto 2024. Sledil je niz sestankov s slovenskimi zavarovalnicami, vsi skupaj s SZZ pa so ustanovili delovno skupino, ki je v slabih dveh letih pripravila osnutek sistemske rešitve.

Skupina je sodelovala tudi z ministrstvom za finance ter ministrstvom za naravne vire in prostor: »Če je bilo treba, so se vključevala tudi druga ministrstva. Cilj je bil, da pridemo do ukrepov v domeni zavarovalništva,« je funkcionalnost pojasnil član delovne skupine Gregor Miklič iz zavarovalnice Sava. Ob ozaveščanju in preventivi pa so se zmanjševanja zavarovalne vrzeli lotili z ukrepoma obveznega potresnega zavarovanja za večstanovanjske stavbe ter subvencije teh premij za najranljivejši sloj, ki zdaj sploh nima zavarovanih nepremičnin. Večstanovanjske stavbe, v katerih živi 37 odstotkov prebivalstva, so poseben problem, ker jih ima le desetina potresno zavarovanje prek upravnika. »Nekateri potem zavarujejo svoje stanovanje, ampak to absolutno ni dovolj pri potresu. Izplačilo seveda temelji na gradbeni vrednosti,« opozarja Miklič ter nadaljuje, da je gradbena vrednost lahko nekajkrat nižja od tržne. Dodal je še podatek, da se stavba ne obnovi, če večina stanovanj v njej ni zavarovana.

Te razlike so še posebno velike v osrednjeslovenski regiji, kjer je tudi potresna nevarnost velika, enako kot poseljenost večstanovanjskih stavb. Blaž Vičič z urada za seizmologijo navaja, da so potresi pri nas ves čas prisotni: zaznajo jih okoli 2000 na leto, izmed teh pa jih prebivalci Ljubljane zaznajo od pet do 10 odstotkov. Samo v zadnjem mesecu je agencija za okolje zaznala 52 potresov v Sloveniji.

Sedem evrov na mesec

Žal pa se po Mikličevih besedah kaže, da je ozaveščenost največja, ko se zgodi nekaj hudega: potresna zavarovanja pri nas so se povečala leta 2020 po uničujočem potresu v Petrinji na Hrvaškem. Toda kar petina slovenskih gospodinjstev nima niti osnovnega zavarovanja, kaj šele potresnega kritja škode. Prav zato delovna skupina zagovarja 100-odstotno subvencijo potresnih premij za najranljivejše lastnike nepremičnin, ki so upravičeni do socialnih transferjev. Za preostale pavšalni izračun kaže, da bi premije – ki so odvisne od lokacije, leta izgradnje ter velikosti – za stanovanje v Ljubljani, zgrajeno po letu 1964, znašale okoli sedem evrov na mesec.

Prvi predlog obveznega potresnega zavarovanja je delovna skupina aprila lani poslala na finančno ministrstvo, nato so decembra dobili poziv za pripravo novih podlag. Nova študija naj bi bila zaključena junija, nato bo sledil nov predlog na vlado. Krumbergerjeva poudarja, da ob potresih leta 1998 v Posočju prebivalci niso imeli urejenega zavarovanja za potres: »Bila je aktivirana solidarnost, ki je vedno aktivirana v primeru teh naravnih nesreč.« Ker zavarovalnice svoja tveganja zavarujejo pri pozavarovalnicah oziroma globalno, so cene premij manj spremenljive. »Manjši delež tega potresnega tveganja se sicer krije pri slovenskih zavarovalnicah, a v resnici to plačuje globalni trg,« še pravi direktorica. Ob sprejetju njihovega predloga za obvezno potresno zavarovanje so izračunali, da bi zavarovanost z 20 odstotkov zvišali na 50. Krizne projekcije kažejo, da bi v primeru potresa velike intenzivnosti v Ljubljani ali okolici brez bivališč lahko ostalo približno sto tisoč ljudi.