Oče je umiral, zdravniki mečkali

LJUBLJANA – Zdravnik Marko Zelinka z ljubljanskega oddelka za splošno in nujno medicinsko pomoč, ki deluje v prostorih urgence kliničnega centra, priznava Dariu Šilcu, da se je obnašal nekorektno in žaljivo, a mu niti na misel ne pride, da bi se mu opravičeval za smrt njegovega očeta Franca.

»Doktor,
 oče bo umrl«

Ali ima glede tega res lahko čisto vest, že nekaj časa razčiščujejo na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, kamor so ga tožilci posadili prav z obtožbo, da je s svojim malomarnim delom povzročil smrt 70-letnika. Franc Šilc je umrl zaradi poka trebušne aorte, Zelinka pa ugovarja, da je pri obravnavi pacienta »ravnal pravilno in v skladu z veljavnimi medicinskimi smernicami. Zato me očitki zelo bolijo.«

Kot je na eni od prejšnjih razprav povedal pokojnikov sin Dario, se je začel njegov oče 17. januarja 2006 zvijati zaradi bolečin v trebuhu. Z nujne medicinske pomoči je prišel Zelinka, ki pa pacienta ni hotel odpeljati, ker da njegove težave niso dovolj resne. S Francem je šlo še na slabše, zato je Dario znova poklical pomoč, vendar mu je Zelinka sporočil, da ne bo znova prišel k njim. Je pa poslal vsaj reševalno vozilo, ki je 70-letnika pripeljalo na urgenco, da je tam zanj odredil protibolečinsko terapijo.

Dario trdi, da je po telefonskem nasvetu znanke zdravnice večkrat prosil Zelenka, naj očeta vendarle pregledajo z ultrazvokom, vendar pa so prošnje naletele na gluha ušesa. Franc je dobival napade, na prvi pogled morda podobne epileptičnim, kar pa po prepričanju njegovega sina niso bili, a so ga kljub temu premestili na nevrološko kliniko. »Zdravniku sem rekel, da je to huda strokovna napaka in bo oče umrl.«

Pacienta v agoniji so pozneje napotili na oddelek za gastroenterologijo na gastroskopsko preiskavo, ga spet vrnili na nevrologijo in znova poslali na gastroenterologijo. Zaradi hude krvavitve v trebušno votlino je naposled umrl.

Izvedenec zdravniku v bran

Zelinka se je branil, da se mu pacient ob prvem pregledu ni zdel ogrožen, ob drugem pregledu, ko je tožil zaradi krčev v trebuhu, mu je predpisal terapijo, potem pa je, pravi Zelinka, ta dobil epileptični napad, pozneje še dva. Čeprav je postavil več delovnih diagnoz, tudi sum na anevrizmo abdominalne aorte, se mu je zdelo strokovno edino pravilno, da ga premesti na nevrologijo. Sploh potem, ko je posumil na nevarno dogajanje v glavi, saj so mu svojci rekli, da Franc še nikoli ni imel epileptičnih napadov.

V postopku je bil kot izvedenec zaslišan splošni zdravnik Igor Švab. Postavil se je kolegu v bran, saj je menil, da je bila odločitev za napotitev na nevrološki oddelek razumljiva. Glede na podatke, ki jih je imel Zelinka takrat na voljo, je bila namreč po izvedenčevem mnenju majhna možnost za ugotovitev, da gre za razširitev oziroma anevrizmo trebušne aorte. In še ultrazvok ali računalniško tomografijo bi potreboval za ugotavljanje te diagnoze, teh preiskav pa na urgenci niso mogli opraviti.

Na včerajšnjem nadaljevanju sojenja so zaslišali sopodpisnika Švabovega izvedenskega mnenja, doc. dr. Jožeta Balažica. Kar malce nejevoljen je pojasnjeval, da njegov podpis na mnenju pomeni le to, da je bil v tistem obdobju predsednik fakultetne komisije za izvedenska mnenja, ki je na podlagi odredbe sodišče za izdelavo tega mnenja pač izbrala Švaba, saj se mu je kot specialist splošne oziroma družinske medicine zdel najprimernejši za odgovore na vsa vprašanja. »Toda pri izdelavi mnenja nisem sodeloval niti ne poznam primera. Normalno pa je, da sem ga kot predsednik pregledal, ugotovil, ali je na vse odgovorjeno, s podpisom pod njega pa jamčil, da je bilo delo opravljeno po zakonu.«

Tričlanski senat, ki mu predseduje sodnica Katarina Turk Lukan, v tem primeru očitno še vedno ne ve dovolj, da bi lahko za Zelinka dejal »Kriv je« ali »Nedolžen je«. Na pobudo tožilstva bodo mnenje do nadaljevanja sojenja, ki bo 12. aprila, dopolnili še strokovnjaki s področja nevrologije in abdominalne kirurgije.

Kdaj za smrt Klavdije?

Medtem še vedno ni znano, ali in kdaj bo moral na ljubljansko zatožno klop sesti Zelinkov kolega, kirurg kliničnega centra Tomaž Štupnik. Proti njemu so tožilci že 15. julija lani vložili obtožbo, da je iz malomarnosti povzročil smrt komaj 13-letne Klavdije Jemec iz Stegen pri Moravčah. Zanjo je bila usodna operacija udrtega prsnega koša. Rutinski, dobesedno lepotilni poseg se je sprevrgel v kalvarijo, dekletu po perforaciji srca in večjih žil ni bilo več pomoči. Obdukcijsko poročilo je razkrilo šokantni podatek: Štupnik je med operacijo šestkrat zarezal v dekletovo srce. Sojenje še ni razpisano, celo obtožba še ni pravnomočna, je soditi po odgovoru tiskovne predstavnice ljubljanskega okrožnega sodišča Tanje Glogovčan. »Po ugovoru zagovornikov obdolženega je bila namreč vrnjena na tožilstvo z zahtevo po dopolnitvi dela, ki se navezuje na preiskavo.«