Če ima jesen svoj vonj, potem na Štajerskem diši po zrelem grozdju, moštu, kostanju in tistem prvem hladnejšem zraku, zaradi katerega človek po dolgem poletju spet začne razmišljati o puloverjih. Na mariborskem Lentu pa ima jesen že štiri desetletja tudi prav poseben obred. Tam so v nedeljo slovesno obrali najstarejšo trto na svetu, približno 450 let staro žametovko, ki je letos očitno sklenila pokazati, da leta pri sladkosti niso prav nobena ovira.
Guinnessova rekorderka, ki že stoletja raste ob Dravi, je letos obrodila 66,5 kilograma grozdja. Od prve uradne trgatve leta 1987 so ga z nje obrali že skupno 1985,8 kilograma. A letošnji pridelek je bil poseben še zaradi nečesa: grozdje je doseglo kar 94 Oechslejevih stopinj sladkorja, kar naj bi bila najvišja vrednost v zgodovini slovesnih trgatev.
66,5 kilograma grozdja je rodila.
Težje od sojenja
Čast prvega reza je letos pripadla človeku, ki je vajen precej drugačnih zelenic. Škarje je v roke vzel Mariborčan Slavko Vinčić, ki je letos kot prvi slovenski glavni sodnik v zgodovini sodil finale svetovnega prvenstva in nato sklenil bogato sodniško kariero. Na Lentu tokrat ni potreboval ne piščalke ne kartonov, še VAR mu ni mogel pomagati. Le mirno roko in ostre škarje. Ko se je znašel pred grozdom, se je celo pošalil, da je to »težje kot sojenje finala svetovnega prvenstva«. Po prvi pokusni jagodi pa je bilo jasno, da vsaj podaljškov ne bo: grozdje je bilo, kot je ugotovil, sladko in odlično. Vinčić je ob jubilejni trgatvi prejel tudi mestni pečat Maribora za izjemno mednarodno sodniško kariero in prispevek k ugledu slovenskega nogometa.
Posebno zahvalno listino je iz rok mariborskega župana Saše Arsenoviča prejel najstarejši aktivni skrbnik trte.
Čeprav je nekdanji sodnik uradno začel trgatev, so glavno delo nato vendarle prevzeli ljudje, ki s trto in grozdjem živijo precej bolj vsakdanje – brači iz Malečnika. Da je letošnja sezona nekoliko nenavadna, je bilo jasno že precej pred jesenjo. Skrbnik najstarejše trte Stane Kocutar je ob prvih meritvah 13. avgusta presenečeno ugotovil, da je grozdje pravzaprav že zrelo za trgatev. »Dozorevanje letošnjega letnika je popolna posebnost,« je pojasnil. Trta je kljub vročemu poletju ostala v odlični kondiciji, pri čemer ima njena lokacija pomembno prednost. Medtem ko so številni vinogradi občutili sušo, je mariborska starosta s koreninami tako rekoč neposredno povezana s podtalnico bližnje Drave.
Za 450-letnico se drži nesramno dobro.
Najslajše doslej
Grozdje so kljub izredno zgodnji zrelosti ohranili na trti do tradicionalnega jesenskega praznika. Pri tem jim je šlo na roko tudi vreme, saj ni bilo daljšega obdobja obilnih padavin in visoke vlage, ki bi lahko pridelek pokvarila. Rezultat? Jagode so bile ob trgatvi že nekje med izjemno sočnim grozdjem in rozinami, predvsem pa polne sladkorja. Marko Breznik s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor je ob izmerjenih 94 stopinjah Oechsle ocenil, da gre najverjetneje za najslajše grozdje najstarejše trte doslej. Napovedi za letošnji vinski letnik so sploh zelo spodbudne. Vinska trta naj bi sušno poletje prenesla dobro, letnik pa se bo očitno uvrstil med odlične in hkrati med najzgodnejše v zadnjih desetletjih.
Dozorevanje letošnjega letnika je popolna posebnost.
Juretu Strucu, direktorju Zavoda za turizem Maribor, sta družbo delali očarljivi Natalija Ploj, mariborska vinska kraljica 2025, in Nika Martinčič, 29. vinska kraljica Slovenije.
Jubilejna trgatev je bila hkrati sklepno dejanje štiridnevnega Festivala najstarejše trte, zato ob Dravi seveda ni šlo samo za škarje in zaboje z grozdjem. Lent je že od dopoldneva živel v precej bolj prazničnem ritmu. Na stojnicah so se predstavljali lokalni ponudniki, obiskovalci so pokušali vino in dobrote, ki spadajo k takšnemu dnevu, na prostem je zadišalo po malici, vse skupaj pa je spremljal tradicionalni kulturno-etnografski program. Zbranim so se pridružili skrbnik trte Stane Kocutar, mariborski župan in gospodar najstarejše trte Aleksander Saša Arsenovič, vinska kraljica Slovenije Nika Martinčič in mariborska vinska kraljica Natalija Ploj. Himno najstarejši trti je zapela Bilbi, štajerski jeseni pa so nekaj plesnega živahnega utripa dodali še folkloristi Slovenskega doma oziroma Kulturno-prosvetnega društva Bazovica z Reke.
Listina 90-letnemu Antonu
Nika Martinčič, ki prihaja iz dolenjske dežele cvička, je ob tej priložnosti priznala, da tudi sama rada sreča žametno črnino v kozarcu. Navsezadnje Štajerce in Dolenjce, pa naj se še tako radi zbadajo zaradi vina, povezuje prav tisto najpomembnejše – spoštovanje trte in ljudi, ki zanjo skrbijo. Posebno zahvalno listino je prejel tudi 90-letni Anton Zaletel iz Brezna v Občini Podvelka, najstarejši aktivni skrbnik ene od potomk mariborske vinske rekorderke.
Nekoč so mimo njenega pročelja vozili avtomobili, danes se ji z obnovljenega Lenta spet odpira pogled proti Dravi.
Najstarejša trta je tudi letošnjo trgatev prestala brez posebnega razburjenja. Za 450-letnico se drži skoraj nesramno dobro. Preživela je stoletja, vojne, požare, spremembe mesta in generacije Mariborčanov, ki so hodili mimo nje. Nekoč so mimo njenega pročelja vozili avtomobili, danes se ji z obnovljenega Lenta spet odpira pogled proti Dravi. In medtem ko se mesto okoli nje nenehno spreminja, ona vsako pomlad požene nove liste in vsako jesen znova ponudi grozdje. Morda je prav zato trgatev že zdavnaj postala več kot le turistična prireditev. Je eden tistih mariborskih jesenskih ritualov, ob katerih se za nekaj ur zdi, da stvari še vedno tečejo po starem redu: grozdje dozori, škarje zacvilijo, mošt steče, kozarci se napolnijo. In če je letos že 450-letna gospa postregla z najslajšim grozdjem doslej, ji starosti res ne gre preveč očitati.
