Od murnov do cvrčalk: bogastvo 50 vrst kobilic v Kozjanskem parku

Kobilice so v naravi zelo pomembne, pa čeprav jih ljudje pogosto vidimo predvsem kot škodljivke. A ni zanemarljivo, da so pomemben vir hrane za ptice, ježe, kuščarje, žabe, pajke in druge živali. Še kako pomembne so za vzdrževanje travnikov, saj s hranjenjem z rastlinami pomagajo uravnavati rast trave in drugih rastlin, kar je dobro za travniške ekosisteme. Njihovi iztrebki vračajo hranila v tla, kar pripomore h kroženju hranil, ki so koristna za rastline, prav tako pa povezujejo rastline in plenilce in energija iz rastlin skoznje prehaja na druge živali.

A če je kobilic preveč, lahko na pridelkih povzročajo škodo. Takšnega primera v Sloveniji sicer doslej še nismo zaznali. Pisana paleta živega sveta je na travnikih Kozjanskega marsikje še ohranjena v najlepši podobi. »Najposkočnejši del travniške biodiverzitete so prav kobilice, vsem znana skupina žuželk, z dolgimi zadnjimi nogami in mišičastimi stegenci, ki navdušujejo s številnimi čudovitimi sposobnostmi,« pravi Matjaž Bedjanič z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je vodilni partner v projektu, s katerim želijo v Kozjanskem parku razviti načine upravljanja travnikov, ki bodo zagotovili ugodno stanje biotske raznovrstnosti.

»V projektu raziskujemo suhe travnike in ugotavljamo biotsko pestrost z različnimi metodami tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem. Nacionalni inštitut za biologijo se v projektu ukvarja z raziskovanjem nevretenčarjev, sem pa spadajo tudi kobilice,« je razložila Nina Gabron iz Kozjanskega parka.

Košnja krni pestrost

Brez kobilic bi bila pomladna in poletna zvočna kulisa naših travnikov tudi mnogo bolj pusta, saj nas njihovo ljubezensko petje, ki ga samčki proizvajajo z drgnjenjem posebnih struktur na krilih, skoraj nezavedno spremlja na domala vsakem sprehodu po naravi. »Številne vrste kobilic že na daleč prepoznamo po njihovem oglašanju. Poskusimo zato tudi sami kdaj ugotoviti, koliko različnega kobiličjega cvrčanja in črikanja lahko zaznamo na sončnem nepokošenem travniku ali ob mejici. Naj bo to razigrano poskočen izziv za naslednji poletni izlet po Kozjanskem,« je priporočil Bedjanič in dodal, da kobilice uvrščamo med sorodnike ravnokrilcev in jih delimo v dve veliki skupini – praviloma večje dolgotipalčnice, ki imajo tipalke močno podaljšane in lahko kar nekajkrat presežejo dolžino telesa, ter kratkotipalčnice, te pa so manjše in imajo tipalke krajše od telesa.

V Sloveniji živi okrog 160 vrst kobilic, pri čemer jih največ srečamo na toplejših območjih Primorske in Krasa. Na Kozjanskem te žuželke doslej še niso bile podrobno raziskane, vendar pa ocena, kot smo izvedeli, da na območju regijskega parka več kot 50 vrst, gotovo ni pretirana.

Družina ščebetulj

»Precej pozornosti smo zato namenili ravno kobilicam, ki živijo na kozjanskih travnikih: še zlasti nas je zanimal vpliv načina gospodarjenja in upravljanja travnikov na pogostnost in vrstno sestavo kobilic na določenem manjšem območju. Številne vrste so namreč ozko vezane na prav poseben tip bivališča in so zato zelo občutljive za vsakršne spremembe v okolju. Prepogosta košnja, še zlasti z moderno uničujočo mehanizacijo, gnojenje in sejanje monotonih travnih mešanic sodijo med tiste dejavnike, ki močno okrnijo travniško biodiverziteto,« je opozoril Bedjanič, ki med najpogostejšimi dolgotipalčnicami posebej omeni poljskega murna, ki je prepoznaven po svojem značilnem in neutrudnem pomladnem čričkanju.

Omeniti velja tudi travniško zelenko, na katero na Kozjanskem še posebno pogosto naletimo in ki takole zvečer neredko zaide v človeška bivališča. So pa med kratkotipalčnicami na Kozjanskem presenetljivo pogoste tudi nekatere toploljubne vrste, kot je na primer kratkokrila jagodnica, ki jo uvrščamo v družino ščebetulj. Prikupna zelena bleščavka je sicer še pogostejša, živi pa na različnejših tipih travnikov. »Zanimiva in ogrožena predstavnica ščebetulj je tudi mrežastokrila hribovka, katere prisotnost že od daleč razkriva njeno značilno oglašanje. Če jo nehote splašimo, bo med letom značilno rožljala s svojimi krili. Med zanimivimi najdbami kobilic na Kozjanskem pa velja omeniti še obalno cvrčalko, ki je pri nas sicer bolj pogosta na Primorskem, v osrednji in vzhodni Sloveniji pa veliko redkejša in kot takšna še toliko bolj zanimiva,« je še dodal Bedjanič.