Od pogorelega hleva do sanjske kmetije: zgodba Matejke Sečnik, ki na traktor rada sede (FOTO)

»To priznanje je res velika čast, so pa tu tudi številne obveznosti,« nam je v uvodu povedala Matejka Sečnik, prejemnica naziva slovenska kmetica leta 2025. Sečnikova prihaja z Butajnove nad Horjulom, rojena je bila leta 1970. Medtem je postala marljiva kmetica, aktivna članica Društva kmečkih in podeželskih žena Dobrova – Polhov Gradec in Horjul. Živi na hribovski govedorejski kmetiji, kjer skupaj z možem in družino skrbi za 40 glav goveda (krav dojilj in bikov), 70 kokoši ter obdeluje 20 hektarov zemlje in še 20 hektarov gozda. Kljub težkim preizkušnjam, med drugim jim je leta 2009 pogorel hlev, je s trdim delom in podporo domačinov kmetijo obnovila, medtem pa je v prenovljenem kozolcu le še dodatno razvila dopolnilno dejavnost (oddajanje prostora za poroke in druge dogodke).

Z možem vedno združita moči.

Obrača in grabi

»Dela nam zlepa ne zmanjka: sadimo tudi krompir, lani je bila res dobra letina, kar šest ton smo ga pridelali. Veste, mi smo hribovci, veliko je bregov,« je povedala Matejka. »Na kmetiji delava z možem Jožetom, svoje dodajo še otroci, kolikor jim seveda čas dopušča. Trije so že oddani, najmlajši je Jan, hodi v 9. razred. Ob taki kopici dela pride vsak prav, pa tudi še kakšen dober sosed. Imam pa srečo, ker imam še mamo, ki vse skuha in cunje obesi. Zato sem lahko zunaj na terenu,« je pripovedovala Matejka, ki je doma, njen mož vozi še šolski kombi.

Tudi zadnji tedni so imeli posebno dinamiko. Ne nazadnje so imeli koline ... »Dva pujska sta bila. Naredili smo klobase in salame, meso smo dali v sol.« V gozdu so pripravili skladovnico drv: nekaj jih bo za doma, nekaj za prodajo. »Z možem delava vse skupaj, naj bo v gozdu ali na travniku. Le s traktorsko kosilnico ne kosim. Mož dela bale, jaz jih ovijam. Obračam in grabim. Uživam v poletju, ko je toplo. Spravilo sena imam neskončno rada,« je s strastjo opisovala pripadnost delu in življenju na kmetiji.

Tudi na njihovi kmetiji pride vsak par rok še kako prav.

Z možem sta resnično povezana, močno držita skupaj. »Trdim, da je treba graditi tako na možu, kot tudi na otrocih. A oni gredo po svoje, mož pa ostane ... če je vse prav,« je dodala naša sogovornica, ki ji dela resnično ne zmanjka. Ko je na planem vse narejeno, sede med papirje ter pred računalnik. »Jezi me, ker je toliko papirjev in birokracije, ki jo je treba vsakič znova urediti. Z Naturo 2000 nam bodo vzeli še te njive, ki jih imamo. Da bomo na svoji zemlji lačni?! Ne, to ni prav, da se toliko vtikajo v naše delo. Pa saj kmet zna delati in bo naredil prav tudi brez delegiranja iz Ljubljane,« se je pridušala Matejka Sečnik.

Operativna gasilka

V času korone, v letih 2020 in 2021, se je pri Sečnikovih prodaja na njihovem domačem dvorišču povečala: njihova jajčka in krompir gredo še danes za med. Družina Sečnik ima dejansko dve kmetiji, del ene je prevzel sin Tadej, ki skupaj z ženo Janjo že vodi dopolnilno dejavnost. Zaenkrat na tej kmetiji vse delajo še skupaj, Matejka meni, da bosta sčasoma Tadej in Janja prevzela tudi skrb za živali. »Pri drugi kmetiji bi si želela, da bi jo prevzel najmlajši sin,« je dejala.

Na traktor rada sede.

»Če človek ljubi živali in naravo, ni nič zgrešil, če ostane na kmetiji, kajne? Pa še mir je, pa šefov nimaš nad sabo. Da se preživeti. Bogastva ni, a se da lepo živeti. Svoje k temu dodajo dopolnilne dejavnosti. Obrača se malce na boljše, je pa res preveč te papirologije,« je položila na srce vsem mladim, ki bi radi kmetovali. Njena življenjska pot je prežeta z delavnostjo, družinsko povezanostjo in zavzetostjo za skupnost. Aktivna je v društvu kmečkih žena in opravlja službo mežnarice v cerkvi sv. Ane na Butajnovi. Je članica Karitasa ter dolgoletna članica PGD Butajnova-Planina, kjer deluje tudi kot operativna gasilka. Je prva posredovalka za prvo pomoč, kar je v krajih, kjer pride prvi rešilec šele v pol ure, ključnega pomena.

Poleg tega sodeluje v različnih kulturnih in športnih društvih ter z veseljem predstavlja svoje podeželsko okolje v medijih. S svojo srčnostjo, delavnostjo in vztrajnostjo je Matejka Sečnik vzor kmetice, ki s spoštovanjem tradicije, inovativnostjo in prostovoljstvom uresničuje vse vrednote slovenskega kmetijstva. »Bodite dobri in bodite dobrodelni. Vzemite si čas za ljudi. Predvsem starejši potrebujejo pogovor. Pa da bomo zdravi. Če imamo zdravje in vero, imamo vse,« je sklenila kmetica minulega leta.