»Zdi se, da je Marjan Kranjc, ki je lani prvič sodeloval na Lovski salamijadi, le preizkušal teren, letos pa je s svojimi salamami postal absolutni zmagovalec,« je Jože Keršmanc, starešina Lovske družine Vrhnika, komentiral letošnjo Lovsko salamijado, ki jo je pripravila Zveza lovskih družin Ljubljana. Gostiteljica razglasitve je bila Lovska družina Vrhnika, ki je ena najstarejših lovskih organizacij pri nas, saj njene korenine segajo v leto 1878. Z njihovo bogato zgodovino je povezan tudi dr. Ivan Lovrenčič (1878–1952) iz Zamosteca v občini Sodražica, ki je bil pravnik, lovec, organizator lovstva in eden od začetnikov kinologije pri nas, leta 1925 pa eden od treh ustanoviteljev Jugoslovanske kinološke zveze.
Mojstra iz kuhinje, ki sta skrbela, da ni bil nihče lačen. FOTO: Simona Fajfar
Letos je na salamijadi sodelovalo 42 udeležencev, od tega 40 v konkurenci, ki so naredili nedimljene divjačinske salame, salame iz divjega prašiča, salame iz jelena in divjačinske špehovke. Salame – vse so bile označene s številkami, tako da komisija ni vedela, čigava je katera – je ocenjevala štiričlanska komisija, v kateri so bili Boris Leskovic, Janez Janež, Miha Pleško in Jože Štrubelj. Ocenjevali so videz, vonj, prerez in okus.
Boris Leskovic je v imenu komisije pohvalil visoko kakovost salam in enotnost ocen komisije, izpostavil pa je tudi dvig kakovosti salam v primerjavi z letom poprej. Morda bi le nekatere, ki morajo zoreti 90 dni, lahko počakale še teden ali dva, kar je bilo videti po vonju in mehkobi.
Te odlične salame bo mogoče kupiti na Lovskih dnevih v Celju. FOTO: Simona Fajfar
Recept za divjačinske salame ni skrivnost, je razložil Miran Zupančič, predsednik organizacijskega odbora salamijade. Čeprav ima lahko vsak mojster svojo skrivnost, je splošno sprejeto dejstvo, da salama ni nikoli narejena le iz divjačine. »Divjačina, ki je najbolj zdravo meso, nima špeha, a ta je v salami še kako potreben,« je razložil Zupančič. Zato je v divjačinskih salamah 30 odstotkov divjačine, 50 odstotkov svinjine in 20 odstotkov špeha. »Klobase lahko dela vsak, za salame pa moraš že veliko vedeti,« je še povedal sogovornik, ki je razložil, da je najtežji del priprave sušenje, ker je odvisno od številnih dejavnikov.
Med mojstri izdelovanja salam je bila tudi ena ženska, Ivica Žnidaršič, ki je prejela zlato priznanje za jelenovo salamo. FOTO: Simona Fajfar
»Repek mora prav zašušteti,« je majhno skrivnost sušenja salam med sprejemanjem nagrad mimogrede razkril Marjan Kranjc. Te mesnine dela že 25 let, na tokratno salamijado pa je prinesel špehovko, salamo iz divjega prašiča in tri jelenove salame. Odlično se je odrezal v vseh kategorijah in postal absolutni šampion. Ni pa pozabil omeniti svojega salamarskega sodelavca, desno roko, Gorazda Bošnjaka, s katerim sta dobila potrditev, da delata res odlične divjačinske salame. »Lepo je, ko na salamijadi zmagaš. A me že skrbi, kako bo prihodnje leto, ko bo treba to zmago ubraniti,« je še dejal šampion.
»Divjačina, ki je najbolj zdravo meso, nima špeha, a ta je v salami še kako potreben,« je razložil Miran Zupančič. FOTO: Simona Fajfar
Namen Lovske salamijade ni le ocenjevanje divjačinskih mesnin. »Na tak način želimo ohraniti lovsko tradicijo in lovske navade,« je dejal Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Ljubljana, ki je prepričan, da lovci lovijo tudi zato, da dajo nekaj dobrega na mizo. Salame, ki so jih tokrat ocenjevali, so takoj po ocenjevanju tesno zaprli nazaj, saj bodo te odlične suhomesne izdelke odpeljali na Lovske dneve v Celje, ki bodo potekali od danes do 15. marca. Tam jih bo mogoče kupiti pri Lovsko-dobrodelnem združenju Diana, ki je lani zbralo in v dobrodelne namene razdelilo 15.000 evrov.
