Od raket do bolnišnic: nova obrambna politika kot temelj državne odpornosti

Vlada bo že letos za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka BDP, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Izdatke bodo do leta 2030 postopoma povečevali, in sicer do tri odstotke BDP. Nova obrambna in varnostna politika, s katero je premier Robert Golob že seznanil koalicijo, predvideva varnost tako za vojaške kot civilne namene.

Vlada napovedala 3 % BDP za obrambo, bodo krčili socialo?! Sajovic: »Prosim in pozivam vse za enotnost«

Hitrejša in bolj ambiciozna časovnica doseganja obrambnih izdatkov predvideva doseganje dveh odstotkov BDP v letu 2025 in postopoma do leta 2030 naraščanje proti trem odstotkom BDP, nato pa vztrajanje na tej višini do konca dolgoročnega razvojnega obdobja. Tako bi ta odstotek leta 2026 povišali na 2,2 odstotka, v letu 2027 na 2,4 odstotka, 2028. na 2,6 odstotka, v letu 2029 pa na 2,8 odstotka.

Povečanje obrambnih izdatkov bodo umestili v širši okvir »premišljenega in odgovornega upravljanja javnih financ«. Varnost bodo po navedbah kabineta krepili ob hkratnem varovanju socialne pravičnosti, demokratičnih vrednot ter zmožnosti države, da ostane odporna proti sodobnim varnostnim, okoljskim in družbenim izzivom.

Načrt do leta 2040

Nova obrambna in varnostna politika za večjo odpornost Slovenije vključuje cilje zmogljivosti Slovenske vojske in načrt povečanja obrambnih izdatkov do leta 2040, krepitev domačega znanja, razvoj proizvodnje in obrambne industrije ter novo strategijo slovenske obrambne industrije, infrastrukturo za dvojno rabo, vojaške zdravstvene zmogljivosti za javno zdravstvo in civilno prebivalstvo ter področje raziskav, razvoja, inovacij, vesolja, novih tehnologij in kibernetske varnosti.

Vlada je po pričakovanjih sledila željam Nata, da se obrambni izdatki držav članic povečajo. FOTO: Voranc Vogel

»Uspešno in odgovorno soočanje z vse bolj kompleksnimi varnostnimi tveganji zahteva več kot zgolj odzivanje, zahteva dolgoročno vizijo, usklajeno delovanje vseh podsistemov nacionalne varnosti in jasno zavedanje, da je varnost temelj svobode,« so zapisali v kabinetu predsednika vlade.

Pozivi za več denarja

Dodali so, da »obrambna sposobnost ni zgolj vojaška kategorija, temveč izraz politične zrelosti, državne odgovornosti in naše zavezanosti, da ostanemo verodostojen in zanesljiv partner v vse bolj nepredvidljivem svetu«.

Krepitev odpornosti pomeni, da Slovenija ne bo le bolje pripravljena na krizne razmere, temveč tudi proaktivna članica zavezništva Nato, ki prispeva k skupni evropski varnosti, so še zapisali v Golobovem kabinetu.

Resolucijo o novi obrambni in varnostni politiki bodo najprej vključili v medresorsko in koalicijsko usklajevanje, nato jo bodo dali za 14 dni v javno razpravo, nato pa jo bo sprejela vlada. Sledila bo obravnava v državnem zboru.

Slovenija je leta 2024 obrambnim izdatkom namenila okoli 1,35 odstotka BDP oziroma 904,7 milijona evrov. Že dlje se sicer vrstijo pozivi, naj članice Nata za obrambo namenijo več denarja. Tako je generalni sekretar Nata Mark Rutte na začetku leta ocenil, da bodo članice za obrambo verjetno morale namenjati več kot tri odstotke BDP na leto. To je dejal v luči pozivov predsednika ZDA Donalda Trumpa k večji porabi za obrambo.