Oglejte si, kaj je suša naredila Kolpi: takšnih prizorov domačini ne pomnijo (FOTO)

Slovenijo pesti huda suša, posledice pa so vse bolj očitne tudi v rekah. Na vseh vodotokih po državi se nadaljujejo nizkovodne razmere, pretoki večine rek so manjši od običajnih za avgust. Dolgotrajna vročina in pomanjkanje vode vse bolj obremenjujeta tudi vodne organizme. Zavod za ribištvo Slovenije je zato opozoril, da je na najbolj prizadetih vodotokih smiselna začasna omejitev ribolova. Ribiška zveza Slovenije je ribiške družine pozvala, naj glede na stanje voda razmislijo tudi o začasni prepovedi športnega ribolova do izboljšanja razmer.

Prizori z obrežja Kolpe so letos pretresljivi. Reka se ponekod umika in za seboj pušča razgaljene bregove ter sušne otoke proda. V Krajinskem parku Kolpa so ob tem objavili daljši zapis z zgovornim opozorilom: »Ljudje ne pomnijo tako nizke Kolpe!«

Za kopanje še primerna, toda težava je veliko večja

Kljub izjemno nizkemu vodostaju je Kolpa po navedbah Krajinskega parka Kolpa glede na trenutno stanje kakovosti vode vsaj na slovenskem delu še primerna za kopanje. V parku spremljajo rezultate meritev in napovedujejo, da bodo javnost ob morebitnih neugodnih spremembah obvestili. Toda vprašanje, ali se lahko v Kolpi še kopamo, je po njihovem le del veliko širše zgodbe. »Posledice niso samo vprašanje tega, ali se bomo lahko kopali, spustili po reki s čolnom ali napolnili cisterno z vodo,« opozarjajo.

FOTO: Facebook/krajinski Park Kolpa

Pri tako nizkih pretokih se namreč močno spreminjajo življenjske razmere za ribe, vodne nevretenčarje, dvoživke in druge organizme, ki so odvisni od rečnega ekosistema. Na Zavodu za ribištvo Slovenije pojasnjujejo, da se ob segrevanju vode zmanjšuje njena sposobnost vezave kisika. Hkrati ribe pri višjih temperaturah zaradi hitrejše presnove potrebujejo več kisika – prav takrat, ko ga je v vodi manj. Nizki pretoki položaj še poslabšujejo, saj se vodotoki hitreje segrevajo, ribam pa ostaja manj prostora za umik v hladnejše dele reke.

(Oglejte si fotografije. Počakajte nekaj trenutkov, da se fotografije naložijo):

»Kolpa, ki jo danes gledamo, ni več nujno Kolpa, ki smo jo poznali«

V Krajinskem parku so zato postavili vprašanje, ki presega letošnjo kopalno sezono: »Smo se sposobni vprašati, ali živi svet v Kolpi v tem že tako stresnem obdobju potrebuje še dodaten pritisk človeka?«

»Si bomo priznali nekaj, česar si morda ne želimo slišati: Kolpa, ki jo danes gledamo, ni več nujno Kolpa, ki smo jo poznali pred desetletji.« Ob tem poudarjajo, da je človek s Kolpo povezan že dolgo. Njeno vodo so uporabljali za kopanje, napajanje živine, zalivanje in druge potrebe. Tega, pravijo, ni mogoče preprosto izbrisati.

Omenjajo tudi jezove. »Da, obnova ključnih jezov bi lahko pomembno prispevala k zadrževanju vode in stabilnejšemu vodnemu režimu,« so zapisali. Toda opozarjajo, da sklicevanje na preteklost ne more biti edini odgovor. »Pogled 'od nekdaj smo lahko, od nekdaj smo delali tako' danes ni več dovolj.« Če se spreminjajo razmere, se moramo po njihovem spreminjati tudi ljudje.

Ko je reka najbolj ranljiva, bi morali stopiti korak nazaj

V krajinskem parku ne zagovarjajo popolnega umika človeka od reke. Opozarjajo pa, da bi morali biti pripravljeni nekatere dejavnosti začasno omejiti prav takrat, ko je Kolpa pod največjim pritiskom. »To ne pomeni, da moramo človeka izključiti iz prostora ali prenehati uporabljati Kolpo,« so poudarili. Pomeni pa, da bi morali po njihovem »znati stopiti korak nazaj takrat, ko je reka pod največjim pritiskom« ter premišljeneje upravljati obisk in posamezne načine uporabe reke.

Njihovo sporočilo je, da »reka ni samo prostor za naše potrebe, temveč živ ekosistem, od katerega smo navsezadnje odvisni tudi sami.«

Letošnja suša je po prvih ocenah kmetijske svetovalne službe prizadela celotno Slovenijo, pristojno ministrstvo pa je že v začetku avgusta sporočilo, da je država vstopila v obdobje hidrološke suše. Nekateri manjši izviri po Sloveniji so že presahnili.

FOTO: Facebook/krajinski Park Kolpa

Pod objavo se je vnela razprava: jezovi, turisti in vprašanje, ali je res tako hudo

Zapis Krajinskega parka Kolpa je sprožil številne komentarje. Pogledi so zelo različni.

Eden od komentatorjev rešitev vidi predvsem v obnovi jezov in zasebnih vlaganjih. Zapisal je, da bi z obnovo jezov in postavitvijo pretočnih malih hidroelektrarn po njegovem lahko pomagali rešiti težavo ter obenem proizvajali elektriko. Spomnil je, da so nekoč na številnih potokih stali mlini in žage ter dodal: »In veste kaj? Kolpa je bila polna rib.«

Drugi opozarjajo predvsem na turistični pritisk. Brin je opisal svojo izkušnjo ob reki: »V takih primerih je potrebno omejiti dogajanje ob Kolpi.« Po njegovih navedbah je v eni uri mimo njega po reki plulo okoli sto čolnov, pri nekaterih obiskovalcih pa ga je zmotila tudi glasna glasba. Gre za osebno opažanje komentatorja, ne za uradno meritev obiska.

Nekateri so kritični do vzdrževanja reke. Eden od komentatorjev je opozoril na razpadajoče jezove, nabiranje peska v strugi in stanje obrežja ter menil, da bi bilo treba združiti nekdanje načine skrbi za reko s sodobnimi ukrepi.

Silvo  je bil kratek: »Kot prvo je treba obnovit jeze in urediti nadzor nad dogajanjem ob Kolpi.«

A vsi se z opozorili o izjemnosti razmer ne strinjajo. Eden od uporabnikov je zapisal, da je na delu Kolpe, ki ga je obiskal, voda še vedno globoka in da se po njegovem po nepotrebnem ustvarja panika.

Iz Krajinskega parka Kolpa so mu odgovorili, da se razmere razlikujejo od kraja do kraja: »Kakor kje. 'Panika' se ustvarja zaradi kritičnih območij, ki jih je veliko in so ekstremna. Seveda ima Kolpa še vedno tudi globlje odseke.«

Tudi drugi komentator je menil, da letošnja suša ni nič posebnega, temveč del naravnih ciklov. Še ostreje je drugi zapisal, da gre za »strašenje ljudi«. Takšni zapisi predstavljajo osebna mnenja komentatorjev, medtem ko uradni podatki Arso kažejo, da so nizkovodne razmere trenutno razširjene po vsej državi, država pa je razglasila obdobje hidrološke suše.

Na drugi strani je Jasna  zapisala: »Kolpo treba spoštovati. Ko uničimo naravo, nas ne bo. Kolpa ne teče samo zato, da bi jo mi izkoriščali.« Alojz je svoje razočaranje strnil z besedami: »Kolpa že dolgo ni tista Kolpa, ki je bila pred 39 leti.«

»Drugi časi so«

V Krajinskem parku Kolpa pravijo, da bi morali letošnje razmere razumeti predvsem kot opozorilo. »Morda je prav letošnja Kolpa opozorilo, da moramo nehati razmišljati samo o tem, kaj smo lahko počeli nekoč, in se začeti spraševati, kaj lahko danes naredimo, da bo Kolpa ostala živa tudi za tiste, ki prihajajo za nami. Drugi časi so. In če želimo, da bo Kolpa ostala Kolpa, jo bomo morali temu primerno tudi varovati.«