Ogrelo se bo: v četrtek 9, v petek že 10 stopinj

Na Uradu za meteorologijo Agencije RS za okolje so pripravili natančno obrazložitev vremenskih razmer, ki so privedle do nastanka tako obširnega pojava žledenja. Na našem območju se je vedno znova obnavljala frontalna cona, saj sta se srečevala hladen zrak polarnega izvora v tanki prizemni plasti ozračja in močan dotok toplega in vlažnega zraka v višinah iznad Sredozemlja. Takšna sinoptična situacija navadno pomeni obilno sneženje, žled in poledico na južnem obrobju Alp. Zaradi dotoka toplega zraka v plasti med 1000 in 2000 metri je bila med okoli 1200 in 1900 metri temperatura nad 0 °C. Snežne padavine so tako padale skozi plast pozitivnih temperatur in se talile. Pod 1300 m so bile temperature zraka pod 0 °C, torej so staljene kapljice padale v obliki podhlajenega dežja. Te padavine so ob dotiku s tlemi in objekti na tleh v trenutku zmrznile in povzročile poledico in žled.

Zdesetkani gozdovi in gospodarska škoda

Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi, 1,184.526 hektarjev gozdov pokriva več kot polovico površine države (gozdnatost je 58,4-%). Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost. Naravna ujma je povzročila gromozansko škodo in vzpostavitev normalnega stanja bo zahtevala več mesecev. Gozd pa se bo obnavljal desetletja. Po poročilih ministrstva za kmetijstvo in okolje je o višini škode trenutno še prezgodaj govoriti, saj zaradi nevarnosti gozdarji še ne morejo v gozd, je pa po ocenah zagotovo presegla 0,6 % bruto nacionalnega dohodka, ki je pogoj za prošnjo za pomoč evropskega solidarnostnega sklada. Po grobih ocenah je tako poškodovanih približno 480.000 ha gozda in neprevoznih 6300 km gozdnih cest. Ko bo v gozdu zmanjšana nevarnost zaradi padajočega drevja, se bodo gozdarji lotili čiščenja gozdnih cest, nato pa hitrega spravila najhuje poškodovanih dreves, kar bo gotovo trajalo več mesecev.

Teža snega, ojezerjena polja in zasičena tla

Zlasti na območju Julijskih Alp je med padavinskim dogodkom na nekaterih območjih zapadlo več kot 1 m novega snega. Tretjega februarja je bila snežna odeja na Kredarici debela že 390 cm, kar je med najvišjimi vrednostmi na ta dan v letu v zadnjih desetletjih. Novozapadli sneg je bil v posameznih plasteh zelo moker, tudi skorjast, tako da je snežna odeja zadržala večino padavin, tudi če so bile te vmes v obliki dežja. V alpskih dolinah se je tako močno povečala snežna obtežba, ki za to območje še ni kritična, vendar v primeru novih obilnih padavin lahko te hitro doseže. Podatki meteorološke postaje Rateče kažejo, da je vodnatost snežne odeje na travnatih tleh 3. februarja dosegla okoli 200 mm (obtežba 200 kg/m2). Sedmega februarja je proti jutru začel pihati okrepljen jugozahodnik, ki je v višjih legah dosegal hitrosti okoli 70 km/h. Čez dan se je veter še nekoliko okrepil in po nižinah severovzhodne Slovenije ter v višjih legah dosegal hitrosti med 70 in 90 km/h. To je še dodatno ogrožalo od snega in žledu obremenjena drevesa. Zaradi zasičenosti kraškega podzemlja z vodo se bodo v prihodnjih dneh ojezerjene površine na območjih kraških polj in Pivške kotline ohranjale. Obilica vode v tleh in poledica ponekod motita prezimovanje ozimnih posevkov, ki so se tako rekoč utopili pod ledno skorjo. Upanje je le prihajajoča otoplitev.

Napoved:

V sredo dopoldne bodo padavine večinoma ponehale. V zahodnih krajih se bo delno zjasnilo, na Primorskem bo zapihala šibka burja. V četrtek bo večinoma suho vreme. Zjutraj bo po nižinah megla.

Od 13. do 18. februarja

Od četrtka do sobote bo prevladoval jugozahodni veter. V večjem delu države bo suho vreme, le na Notranjskem in severnem Primorskem bo morda občasno rosilo ali rahlo deževalo. Največ sonca bo v vzhodnih krajih. V nedeljo nas bo verjetno prešla vremenska fronta, padavine se bodo razširile nad vso Slovenijo. Na začetku novega tedna se bo nad zahodno in osrednjo Evropo zgradilo območje visokega zračnega tlaka, pričakujemo več sončnega vremena in letnemu času primerne temperature.

12. februar 2013

V prejšnji noči je v večjem delu zahodne polovice Slovenije obilno snežilo. Najbolj izstopajoče je bilo sneženje na Primorskem in Notranjskem. Do jutra je v Kobaridu zapadlo 46 cm snega, na Razdrtem 45 cm, v Škocjanu 40 cm, v Vedrijanu 30 cm in v Tomaju 25 cm. Sveti Valentin prinese ključe od korenin. Po grobih ocenah je škoda žledoloma zagotovo presegla 0,6 % bruto nacionalnega dohodka, ki je pogoj za prošnjo za pomoč evropskega solidarnostnega sklada.