
Galerija

Zagovornik načela enakosti je obravnaval primer kandidata za delovno mesto zborovodje na eni izmed slovenskih gimnazij, ki je trdil, da je bil v postopku izbire diskriminiran zaradi svoje spolne usmerjenosti. Po preverjanju vseh zbranih dokazil se je izkazalo, da so njegove navedbe utemeljene, piše portal Mariborinfo.
Kandidat je po uvodnem razgovoru prejel povabilo, da izvede poskusno vajo s šolskim zborom. Vaja je potekala uspešno, še isti dan pa ga je šola prosila, naj posreduje podatke za pripravo pogodbe o zaposlitvi. Te je predal, a pogodbe ni prejel, saj je bila oseba, pristojna za pripravo dokumenta, tisti dan odsotna zaradi bolezni.
Medtem je gimnazija na svojem profilu na družbenem omrežju objavila fotografijo kandidata in zapisala, da je prav on novi zborovodja. Le nekaj dni kasneje je sledil nepričakovani zasuk. Kandidata je poklical ravnatelj in ga vprašal, ali je res poročen z moškim. Ko je kandidat to potrdil, mu je ravnatelj sporočil, da ga zaradi tega ne morejo zaposliti. Šokiran kandidat je še isti dan poklical ravnatelja nazaj in ga poskušal spodbuditi k ponovnemu premisleku. Celoten pogovor je posnel ter posnetek kot dokaz posredoval Zagovorniku načela enakosti, skupaj z drugo pisno dokumentacijo.
Gimnazija je v postopku skušala ovreči njegove trditve, med drugim s pojasnilom, da posnetka ne bi smeli upoštevati, ker naj bi bil nezakonito pridobljen. Strokovna oseba, ki je vodila postopek, se s tem ni strinjala. Po pravni presoji in ob upoštevanju sodne prakse je ocenila, da ima v danem primeru pravica kandidata do zaščite pred diskriminacijo večjo težo kot pravica ravnatelja do zasebnosti.
Na podlagi vseh zbranih informacij je Zagovornik načela enakosti potrdil, da je šola sprva nameravala skleniti pogodbo o zaposlitvi, a se je od tega odmaknila potem, ko je izvedela za kandidatovo spolno usmerjenost. Takšno ravnanje predstavlja diskriminacijo na področju zaposlovanja in dela, kar je po zakonodaji strogo prepovedano.
Poudarila je, da se je pogovor nanašal na zaposlitveni postopek in da je ravnatelj nastopal kot predstavnik delodajalca, ne kot zasebna oseba. Ker vsebina pogovora ni bila niti zasebna niti intimne narave, je bil posnetek sprejet kot legitimen dokaz.
»Kot minister in kot predstavnik vlade moram poudariti temeljno pravilo našega pravnega reda: delodajalec, pa naj bo javni ali zasebni, kandidatov ne sme presojati na podlagi njihovih osebnih okoliščin. Spolna usmerjenost posameznika ni in ne more biti merilo za presojo njegove strokovne usposobljenosti. Kandidat je izpolnjeval vse strokovne pogoje, sprememba odločitve pa je sledila šele po razkritju okoliščin njegovega zasebnega življenja. S takšno prakso kršimo zakon o delovnih razmerjih in temeljne človekove pravice kandidata ter povzročamo nepopravljivo škodo v družbi,« je v odzivu na obravnavani primer zapisal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
V tem primeru so bili po njegovem mnenju prikrajšani dijaki, ki so ostali brez strokovnega vodstva, in prizadeta je tudi sama ideja meritokratske države, v kateri je talent merilo. Na delovnem mestu morajo šteti sposobnosti, je opomnil Mesec.
Na ministrstvu pozdravljajo tudi pravno utemeljitev Zagovornika, ki v tem primeru vzpostavlja pomemben presedan: pravica do varstva pred diskriminacijo je prevladala nad pravico ravnatelja do zasebnosti. "To je ključna varovalka za šibkejšo stranko v zaposlitvenih postopkih in jasen opomin vsem delodajalcem, da diskriminacija ne bo ostala neopažena," je zapisal. Od javnih ustanov pričakujejo, da ravnajo v skladu z zakonodajo in načelom enake obravnave.