Onesnažena voda za 300.000 Slovencev

LJUBLJANA – Človek pomisli, da smo kje v Afriki ali Indiji, ko sliši, da trenutno v Sloveniji 35.000 ljudi pije zastrupljeno vodo – ta je tako onesnažena, da običajno intenzivno čiščenje s klorom in filtracijo ne pomaga, zato vseskozi velja strog ukrep prekuhavanja, dojenčkom do šestih mesecev starosti pa morajo matere na nekaterih ogroženih območjih pripravljati hrano le z ustekleničeno vodo.

Ogroženih 300.000 ljudi

Če pomislimo, da se na svetovni lestvici bruto domačega proizvoda z 29.178 dolarji na prebivalca uvrščamo na visoko 30. mesto, takoj za Italijo in Španijo in celo pred Novo Zelandijo ter vse konkurenčne vzhodnoevropske države, je sramota še večja ob podatku, da je zaradi dotrajanosti in tehnološke zastarelosti vodovodnega omrežja vsak trenutek zaradi onesnažene vode potencialno ogroženih 300.000 ljudi.

»Stanje se skozi leta rahlo izboljšuje,« so nam potrdili na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Res je, črta v grafu, ki predstavlja kakovost vode, se rahlo, komaj vidno vzpenja, a ta statistika ima hkrati tudi drugo plat.

V dobrih 20 letih samostojnosti smo dosegli marsikaj, dvignili produktivnost in zaslužek, če gledamo samo številke, smo precej bogatejši, kot smo bili leta 1992. Čislani avtomobil VW golf je zdaj povprečnemu Slovencu dostopnejši kot pred desetletjema, čeprav je bogastvo bolj neenakomerno porazdeljeno in več kot četrtina prebivalstva trenutno živi na pragu revščine ali že pod njim. V tem obdobju smo sezidali veliko trgovskih centrov, tudi avtoceste, tu in tam kakšen hotel, plačljiva parkirišča itd., na vodo pa smo pozabili.

Dojenček je umrl

Dejali bi, da so najbolj ogroženi veliki vodovodni sistemi, denimo v Ljubljani in Mariboru, a v resnici ni tako. V Sloveniji je 89 odstotkov prebivalstva priključenih na javni vodovod, 11 odstotkov pa se jih oskrbuje iz zasebnih vodnjakov. Imamo okoli 1000 vodovodov, ki oskrbujejo več kot 50 ljudi, in več kot 669 miniaturnih vodovodov – zasebnih vodnjakov v zaselkih, kjer živi od 50 do 500 ljudi –, iz katerih se oskrbuje 230.000 ljudi.

Pri nas je težava z majhnimi vodovodi in na območju krasa, denimo v Postojni in v Loški dolini, kjer so lani zaradi onesnažene vode doživljali pravo kalvarijo, ko je več kot 200 ljudi zaradi hujših težav z želodcem in črevesjem poiskalo pomoč pri zdravniku. V kliničnem centru je celo umrl dojenček.

Omenjeni manjši javni vodovodi so nastali mimo standardov, v samogradnji lokalnih skupnosti v desetletjih po vojni. Pozneje so jih preprosto prišteli k javnim vodovodom, zaradi malo odjemalcev pa seveda ni denarja za vzdrževanje in obnovo, zato ne ustrezajo zdravstvenim predpisom.

Druga težava so vodna zajetja na območju krasa na Notranjskem, kjer se prebivalci oskrbujejo s kraško podzemno vodo. Ta je po zdravstvenih standardih pravzaprav površinska voda, ki se hitro onesnaži, na drugi strani pa tako rekoč nima samočistilne funkcije.

Dvajset odstotkov onesnažene vode

Leta 2010 je bilo skoraj 20 odstotkov pregledanih vzorcev vode okuženih s fekalijami. Največ teh je bilo odvzetih iz omenjenih majhnih in kraških vodnjakov, večji sistemi pa s fekalijami niso imeli težav. Toda ta podatek je zagotovo neverodostojen, saj je vlada že leta 2006 začela stiskati pas na področju monitoringa zdravstvene ustreznosti pitne vode, in to tako, da so zmanjšali število odvzetih vzorcev prav na majhnih zajetjih, kar je navaden kriminal. Res je, da več alarmantnih vzorcev ne bi spremenilo stanja, češ, saj se tako in tako ne da nič narediti. Oblast je torej stišala alarm, zato lahko sklepamo, da je v resnici ogroženih vse več ljudi. Z zmanjšanjem števila vzorcev so naredili še drugo kriminalno napako: primerjave z leti pred 2006 niso več mogoče.

Večino bakterij in virusov v vodi se da uničiti s primerno pripravo, s filtracijo in klorom, velika težava pa so pesticidi, nitrati in zlasti paraziti, ki jih klor ne uniči. Za pesticide in nitrate velja posebna evropska direktiva o mejnih vrednostih, s paraziti, najpogostejša sta Kriptus sporidi in Gordia lamblia, ki povzročata bolečine v trebuhu, bruhanje, krvavo drisko in kot posledico tudi dehidracijo, pa je velik križ.

Parazite se da učinkovito uničiti z ultrafiltracijo, ki jo, denimo, izvajajo v Rižanskem vodovodu Koper, pripravljajo pa jo tudi na postojnskem vodovodu, kjer je vsako leto zaradi onesnažene vode ogroženih več kot 50.000 prebivalcev. A ultrafiltracija je tehnologija, katere cena gre v milijone, medtem ko okoljski in zdravstveni inšpektorji hodijo v službo. V Sloveniji do danes ni bil kaznovan niti en barabin, ki je zlil gnojnico na travnik in s tem onesnažil vodo.