Operni pevec na gori postavil leseno kapelico: »Prvo znamenje sem obnovil na željo prijatelja, ki so mu ubili očeta« (FOTO)

Prav posebna odprava se je pred tremi tedni, ko je bilo v gorah še precej snega, namenila na Moličko peč, 2029 metrov visoko goro na robu Dleskovške planote, ki se strmo spušča v Robanov kot. Z reševalnim akijem, ki ga gorski reševalci GRS Jezersko sicer uporabljajo za prevoz ponesrečencev v dolino, je 35 pohodnikov s planine Podvežak skoraj do vrha tovorilo 70 kilogramov težko in 2,3 metra visoko leseno kapelico s kovinskim razpelom. Postavili so jo na mesto, kjer je dotlej že desetletja stal nekoliko dotrajan križ.

Najlepši 60. rojstni dan

Pobudnik je bil prvak ljubljanske SNG Opera in balet, baritonist Marko Kobal, sicer navdušeni gornik iz Cola nad Ajdovščino, ki v prostem času zelo rad rezbari, že 25 let pa tudi obnavlja znamenja ob poteh. Lesena znamenja z razpeli so nekoč zelo pogosto postavljali ob romarskih poteh, na križpotjih ali krajih, kjer se je zgodil kakšen tragičen dogodek, vendar je marsikaterega že močno načel zob časa.

Tako je Marko pred časom brskal med starimi fotografijami in na eni, na kateri sta bila s prijateljem Tomažem pred 18 leti na Molički peči, zagledal staro in že močno načeto znamenje ter se ga odločil poiskati. Na prvi iskalni akciji ga ni bilo mogoče videti, saj ga je prekrival sneg, na letošnji velikonočni ponedeljek pa ga je le ugledal in se odločil, da bo naredil novega.

Tokratna odprava je imela kar trojno poslanstvo: poleg tega, da so na novo postavili znamenje, je Marko proslavil svoj 60. rojstni dan, mimogrede pa so se dobili tudi s krajani Ljubnega ob Savinji, za katere je skupaj s prijatelji po povodnjih pred dvema letoma na hitro zbral 11.000 evrov in jih že 14 dni po hudi vremenski ujmi dostavil prebivalcem Savinjske doline, ki so jih prizadele povodnji.

Z ljubeznijo

Obnovljeno znamenje je Markovo že 50. po vrsti, zagledali pa ga boste na razglednem prevalu slabih 15 minut pod Moličko pečjo, tam, kjer se prvič odpre pogled na vrh, na katerem stoji cerkvica sv. Cirila in Metoda. Po eni razlagi so ga tam postavili Savinjčani, potem ko so med drugo svetovno vojno razstrelili kapelico in so imeli odtlej maše pri križu, druga pa pravi, da je tam zato, da gornikom pokaže pot.

»Vse se je poklopilo na ta dan, zbrali smo se prijatelji, gorski tekači, darovalci denarja za Savinjsko dolino, pa še z GRS Jezersko nam je Anže Šenk posodil reševalni aki, za katerega smo tako njemu kot vsem gorskim reševalcem z Jezerskega vsi nadvse hvaležni. Skratka, sami srčni ljudje,« navdušeno pripoveduje Marko Kobal in poudari, da imajo zanj znamenja, ki jih obnavlja, zelo globok in čustven pomen, zato to počne z veliko ljubeznijo.

»Vsaka takšna lesena kapelica ima svojo zgodbo, vsako so postavili zaradi nekega dogodka, velikokrat tragičnega. Moje prvo znamenje sem obnovil na željo prijatelja, ki so mu med vojno ubili očeta. Nobeno znamenje ne stoji nekje po naključju in vse te zgodbe se me vedno dotaknejo,« razloži.

Zapel je papežu

Sicer pa njegova znamenja lahko vidimo po vsej Sloveniji, od Primorske, Gorenjske, Bele krajine in Štajerske, najdlje celo v Berlinu, pri župniku Izidorju Pečovniku - Doriju. Za obnovo uporablja macesnov les iz Matkovega kota, vsakič pa seveda za dovoljenje vpraša lastnike ali skrbnike. Znamenje za Moličko peč je naredil še bolj bogato kot svoja prejšnja, saj se je tako hotel pokloniti prelepi gorski naravi. »Naredil sem ga večjega in bolj veličastnega kot druge, saj sem želel, da sovpada z lepoto naših veličastnih gora. Pri tem sem uporabil najboljši les iz visokogorskega macesna iz teh krajev in ga s tem dejansko vrnil v to okolje, kjer je prej kljuboval vsem viharjem. Moja želja je, da bi v tej obliki, kot znamenje, še naprej razveseljeval planince in tam ostal še dolgo potem, ko nas več ne bo,« pripoveduje Marko Kobal.

Marko je sicer izučen mizar in je v operne vode zašel povsem po naključju: ko je nekoč moral na avdicijo za solo petje v glasbeni šoli namesto brata, ker je bil ta zadržan, ga je profesor takoj vključil v svoj razred. Poleg svojih opernih vlog si je zelo zapomnil dogodek leta 1996, ko je Slovenijo obiskal papež Janez Pavel II. in mu je za rojstni dan zapel ter se z njim tudi rokoval. Tina Horvat