Opičje koze tudi v Evropi, pred javnost stopila infektologinja Mateja Logar

Na Švedskem so zabeležili prvi primer okužbe z novim, zelo nalezljivim sevom opičjih koz, prvi zunaj Afrike. Po poročanju BBC gre za osebo, ki je bila v času izbruha nastanjena na območju Afrike, kjer je izbruhnila epidemija opičjih koz. V sredo je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila svetovno javnozdravstveno krizo že drugič v treh letih.

Na temo opičjih koz pa je tudi Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) podala izjavo za medije. Kot je dejala, je tokratni, centralnoafriški sev, drugačen od tistega iz leta 2022, na katerega so se takrat intenzivno pripravili. 

Danes je po besedah predviden sestanek z NIJZ, da še enkrat obnovijo pripravljenost na to temo. Tokratni sev po besedah Logarjeve povzroča težji potek bolezni z višjo umrljivostjo.  A infektologinja ob tem poudarja, da so to podatki iz Afrike, ki jih ne moremo kar preslikati v Evropo, saj je pri nas zdravstvena slika bistveno drugačna, tako da bi bila smrtnost skoraj zagotovo manjša. 

Kužne tudi kraste, ki odpadejo

Obolela oseba naj bo v izolaciji ves čas bolezni, dokler kraste, ki so del izpuščaja, ne odpadejo. V času izolacije naj bo obolela oseba v ločenem prostoru in si ne sme deliti predmetov z drugimi člani gospodinjstva (npr. oblačila, posteljnina, brisače, jedilni pribor, krožniki, kozarci). Po besedah Logarjeva so namreč kužne tudi kraste, ki odpadejo, in posteljnina, na kateri okuženi spi. Bolezen se širi tudi z izločki iz dihal.

Specifičnega zdravljenja ni, tako da pacientom primarno preostane le lajšanje bolečin, zniževanje temperature.