Opozorilo Vebru 
in še Bratuškovi

LJUBLJANA – Poslanke in poslanci največje opozicijske stranke SDS so včeraj v državnem zboru podpisali in vložili zahtevo za sklic izrednega parlamentarnega zasedanja, na katerem naj bi obravnavali postopke imenovanja novega vodstva Komisije za preprečevanje korupcije in poskušali ugotoviti, zakaj vse naj bi bili ti sporni. Zahtevo za sklic je pozneje na novinarski konferenci predstavil poslanec SDS, nekdanji notranji minister dr. Vinko Gorenak. To, seveda, ni moglo biti in bilo presenečenje, kvečjemu pričakovano in, točno tako, tudi vnaprej predvidljiv odziv opozicije na tako imenovano afero Štefanec. Dejstvo, da je izbirna komisija predsedniku države Borutu Pahorju za novega predsednika KPK povsem naključno predlagala samo enega kandidata, in to prav člana največje vladne stranke Pozitivne Slovenije Borisa Štefaneca (iz stranke premierke mag. Alenke Bratušek je potem, to je znano, sicer res izstopil, vendar šele takrat, ko je že vedel, da bo Pahor podpisal ukaz, s katerim ga bo imenoval za šefa KPK), ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Prekmurju naključno zasedal »nepolitično« funkcijo izvršnega sekretarja občinskega komiteja ZKS, je prav gotovo vsaj nekoliko nenavadno. Vsaj za vse tiste, ki so ali smo morda tokrat upali (pričakovali), da bo novo vodstvo KPK (njen novi predsednik in oba njegova namestnika) vendarle bolj prepričljivo verodostojno in nepolitično, kot je bil po mnenju mnogih dozdajšnji senat KPK z mag. Goranom Klemenčičem na čelu. Zgodilo pa se je nasprotno.

Ko verodostojnost splava po vodi

Ko so se začeli v javnosti nizati prvi sumi, da z izbiranjem članov novega senata KPK mogoče le ni bilo vse po pravilih (v redu, kot bi moralo biti), sta iz načelnih razlogov odstopila oba nova namestnika dr. Jurij Ferme in Darko Stare. Takrat je končno predsednik Pahor doumel, da za integriteto in verodostojnost delovanja KPK le ne bi bilo najbolj modro, da bi jo (kljub temu) vodil Štefanec. Pogovoril se je z njim in ga prosil, naj glede na (nove) okoliščine tudi sam temeljito presodi oziroma oceni, ali še obstajajo možnosti za njegovo uspešno delo in za uspešno delo komisije pod njegovim vodstvom. Po domače povedano: predsednik države je Štefanecu namignil, da bi bilo mogoče še najbolje, če bi se sam umaknil.

Potem pa je sledilo še eno presenečenje: pogovore s tistimi, ki so se potegovali za položaj predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, so sicer snemali, na tej podlagi so izdelali tudi magnetogramske zapise, vendar so oboje po opravljenem izboru Štefaneca kot edinega primernega kandidata vse tonske pogovore s kandidati in magnetogramske zapise teh – uničili. SDS je zato na policijo in ljubljansko okrožno državno tožilstvo naznanila sum storitve kaznivega dejanja uničenja listin in sum kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja, kaj je v teh listinah bilo. Zakaj le bi neka izbirna komisija v takšni naglici uničevala avtentično dokumentacijo? Čemu? Kaj bodo storili organi pregona, ne bi bilo smiselno vnaprej špekulirati.

Res pa je, da je Pahor včeraj pisal predsednici vlade mag. Alenki Bratušek in predsedniku državnega zbora Janku Vebru in ju opozoril na zadrego, ki je nastala zato, ker je članstvo v neki stranki lahko resna ovira za zaupanje javnosti v nepristran(sk)ost in strokovno neodvisnost (kandidata za) predsednika KPK, pa tudi za informacijskega pooblaščenca, ki naj bi ga v kratkem znova izbirali. Pahor trenutno poskuša najti izhod iz zagate, ki je nastala z odstopom obeh namestnikov predsednika KPK. Po naših informacijah pa hkrati še vedno tuhta, kako bi bilo mogoče Štefaneca pripraviti do tega, naj vendarle (še enkrat) razmisli o odstopu.

Naključno so prav vsi to vedeli

Poslanka Pozitivne Slovenije mag. Melita Župevc, ki jo je za članico izbirne komisije, ki je preverjala kandidate za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in potem tudi izbrala domnevno najprimernejšega, določila koalicijska večina v državnem zboru, ni nikoli niti poskušala zanikati, da je vedela, da je kandidat za predsednika KPK Boris Štefanec član njene stranke. Če tega ne bi vedela, ne bi mogla drugih članov KPK seznaniti »z govoricami« o strankarski pripadnosti kandidata, a jih je. Člani izbirne komisije so o tem obvestili zgolj Pahorjev urad, vendar ni veliko možnosti, da urad s to podrobnostjo ne bi seznanil tudi predsednika države. Konec koncev je za razumevanje tistega, kar se je dogajalo prej in potem, pomembno predvsem to, da so najbrž vsi pravočasno vedeli, da je bil Štefanec dobesedno do zadnjega trenutka član najvplivnejše politične stranke zdajšnje vladajoče koalicije.

To pa je mogoče povezati z drugim, prav tako nenavadnim naključjem: ker je nekdo sklenil, da bi bilo nujno treba po hitrem postopku uničiti posnetke pogovorov z vsemi, ki so se prijavili na razpis za člane senata KPK, oziroma tudi magnetogramske prepise teh posnetkov, danes nihče ne more več preverjati, kaj je v resnici bilo izrečenega na zaslišanjih pred izbirnima komisijama.