Osebje stopilo v bran zdravniku, ki je umetno daljšal čakalne vrste: »Dr. Kavčiču se je zgodila krivica«

Negovalno osebje ortopedskega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto je stopilo v javnost z ganljivim pismom v podporo svojemu zdravniku dr. Kavčiču. V odzivu na medijske zapise, v katerih je prikazan kot nekdo, ki mu »gre zgolj za osebno korist«, so sodelavke in sodelavci zapisali: »Obračamo se na javnost, da skozi oči negovalnega osebja ortopedskega oddelka SBNM predstavimo dr. Kavčiča, takšnega, kot je.« Po njihovih besedah želijo, da vsi spoznamo »resnično plat dr. Kavčiča – človeka z velikim srcem, predanega delu in izjemno motiviranega zdravnika, ki nikoli ne išče opravičil«.

»Je naš mentor, vodja in prijatelj«

V odzivu poudarjajo, da je bil dr. Kavčič vedno najprej na strani pacienta in ekipe. Kot pravijo, je bil to zdravnik, ki je bil pripravljen iti prek meja delovnega časa: »Dr. Kavčič je tisti, ki je bil pripravljen opraviti operacijo kadarkoli, ne glede na dan in uro, vedno z mislijo na dobrobit svojih pacientov.« Po njihovih besedah z leti ni izgubil zagona in strokovne radovednosti: »V svojih letih prakse je dr. Kavčič ohranil neizmerno energijo, strast do svojega dela in željo po napredovanju v medicinskih tehnikah, ki jih z veseljem in predanostjo uvaja.« Negovalno osebje je zapisalo, da ga zato »spoštujemo, občudujemo in cenimo, saj je vedno postavljal potrebe pacienta in ekipe pred vse ostalo« in da je ves čas deloval z mislijo, »da bodo pacienti deležni najvišje možne oskrbe«.

Ob tem posebej poudarijo, da se ni boril le za bolnike, temveč tudi za sodelavce in razmere, v katerih delajo: »Pomembno mu je bilo, da je imela vsaka medicinska sestra, medicinski tehnik, vsak zdravnik in vsak pacient tisto, kar so potrebovali za kvalitetno in varno obravnavo.« Jasno povedo, da je dvigoval glas tudi takrat, ko je šlo za obremenitve ekipe: »Ni se boril zgolj za ustrezno število negovalnega osebja na oddelku, temveč tudi za pravično plačilo za našo dodatno obremenitev pri dodatnem programu, ki smo ga izvajali, a za katerega nismo bili ustrezno plačani.«

Pismo ni le seznam zaslug, ampak tudi osebno pričevanje. Za dr. Kavčiča napišejo, da je »ostal preprost človek«, h kateremu so se lahko vedno obrnili: »Kadar smo potrebovali podporo ali samo prisluh. Bil je tisti, s katerim smo skupaj reševali težave, bodisi v obliki vsakodnevnih izzivov bodisi v najtežjih trenutkih.« V eni najbolj čustvenih vrstic dodajo: »Dr. Kavčič ni zgolj zdravnik, je naš mentor, vodja in prijatelj, s katerim smo skupaj se smejali in jokali.«

Ob koncu poudarijo, da bo praznina za njim ogromna: »Zavedamo se, da bo njegovo pomanjkanje nemogoče nadomestiti. Ortopedski tim brez njega ne bo nikoli več isti, in ortopedska družina, kot smo jo poznali, bo izgubila tisti posebni duh, ki ga je ustvaril.« Sporočilo sklenejo neposredno in brez ovinkarjenja: »Dr. Kavčič, zgodila se ti je krivica. Tvoja predanost in človečnost nas bodo spremljali vedno, in lahko veš, da imaš našo popolno podporo.«

In za temi besedami stoji celoten tim, ki se pod zapis podpiše kot negovalno osebje ortopedskega oddelka SBNM. S tem dajo vedeti, da pri tej podpori ne gre za posameznike, temveč za enoten glas podpore s tamkajšnje ortopedije.