
Otroci se ne bodo kar tako predali! FOTO: Oste Bakal

Marsikdo je uporabljal to igrišče, zdaj ga ne more več. FOTO: Oste Bakal

Igrišča niso namenjena skladiščenju gradbenih odpadkov in surovin. FOTO: Oste Bakal



LENDAVA – V občini Lendava, kjer na veliko investirajo in pogosto brnijo gradbeni stroji in mehanizacija, so meščani često jezni, da ne morejo uporabljati različnih mestnih površin ali pa jim je gibanje tam onemogočeno.
Lendavska občina je zdaj za potrebe večjega gradbenega posega, ki bo rešil težavo odvodnjavanja meteorne vode ob večjih nalivih iz gričevnatega predela mesta, športno igrišče tik ob nekdanji stavbi DOŠ II uporabila za nekakšno skladiščenje cevi in izkopanega materiala ter za parkirišče za gradbeno mehanizacijo. Bližnjim prebivalcem to seveda ni všeč, nestrinjanje so pokazali tudi z napisom Igrišča ne damo!, ki naj bi ga napisali otroci, ki so se tam zbirali, družili in igrali.
Boj za igrišče
»Otroci, ki so se vse poletje družili in igrali nogomet ter se zabavali na igrišču za cerkvijo v središču mesta, so jezni in žalostni, ker so jim ga vzeli. Pred kratkim so namreč tja naložili gradbeni material, tam so parkirali stroje in odložili cevi,« pravi ogorčena bližnja stanovalka in pripominja, da še zdaleč ni razočarana le ona, ampak vsi sosedje, katerih otroci so prosti čas preživljali na tem igrišču. Občanka, ki ne želi biti imenovana, je dodala, da so bili ogorčeni celo delavci gradbenega podjetja, saj so se tudi sami spraševali, zakaj so izbrali ravno športno igrišče, a drugače niso mogli, saj naj bi »navodila dobili na občinski upravi«.
Vse skupaj je še bolj žalostno ob dejstvu, da so si otroci sami popravili in pritrdili nogometne gole ter zarisali črte. Občasno so imeli tam uro športa tudi učenci iz DOŠ II Lendava, uporabljali so ga tudi oratorijci iz župnišča. Da ga ne bodo kar tako prepustili, je bilo jasno tudi nam, ko smo se pred vhodom zazrli v napis Igrišča ne damo! z narisanim simbolom dvignjenega sredinca. »Vsi vemo, da je velik problem današnje mladine, da preživijo preveč časa pred najrazličnejšimi elektronskimi napravami. Tega naši otroci niso počeli, saj so se vsak dan družili, se zabavali in se igrali.
Po dogodkih sodeč so jim občinski veljaki onemogočili druženje in igranje na igrišču, ki so ga imeli tako radi. Ali niso naši otroci naša bodočnost?« je kipelo iz razočarane občanke, ki se podobno kot drugi sosedje upravičeno sprašuje: Kaj je bolje, da so otroci na igriščih ali po gostinskih lokalih, za računalnikom, dlančnikom, pametnim telefonom?!