VRTČEVSKI JEDILNIKI

Otrokom v slovenskem vrtcu postregli nojevo meso, a to še zdaleč ni edina nevsakdanja jed na krožniku (FOTO)

O tem, kako se vrtčevski jedilniki spreminjajo, kako otroci sprejemajo manj običajna živila in katere jedi jih kljub začetnim pomislekom lahko prijetno presenetijo, smo se pogovarjali s Simono Klarič, organizatorko prehrane v Vrtcu Domžale.
V slovenskem vrtcu se na jedilniku znajde tudi nojevo meso (simbolična fotografija). FOTO: Delo Ui

V slovenskem vrtcu se na jedilniku znajde tudi nojevo meso (simbolična fotografija). FOTO: Delo Ui

V Vrtcu Domžale so v lanskem šolskem letu količino rdečega mesa zmanjšali za 14 odstotkov, količino stročnic pa povečali za 31 odstotkov. FOTO: Igor Zaplatil, Delo

V Vrtcu Domžale so v lanskem šolskem letu količino rdečega mesa zmanjšali za 14 odstotkov, količino stročnic pa povečali za 31 odstotkov. FOTO: Igor Zaplatil, Delo

Pri uvajanju novih jedi se učijo tudi iz odzivov otrok. Denimo ribje loparnice, zloženke iz vlečenega testa, zelenjave in mlete ribe, otroci niso dobro sprejeli, zato so ribo nadomestili z mletim piščančjim mesom. Medtem ko je nojevo meso na jedilniku večkrat na leto. FOTO: Leon Vidic, Delo

Pri uvajanju novih jedi se učijo tudi iz odzivov otrok. Denimo ribje loparnice, zloženke iz vlečenega testa, zelenjave in mlete ribe, otroci niso dobro sprejeli, zato so ribo nadomestili z mletim piščančjim mesom. Medtem ko je nojevo meso na jedilniku večkrat na leto. FOTO: Leon Vidic, Delo

Pri uvajanju novosti so v vrtcu pozorni tudi na ponudbo lokalnih pridelovalcev. Prav te dni so prejeli ponudbo za asimino, manj znan sadež, ki ga še niso poskusili, a bodo preverili možnosti, da ga vključijo v jedilnik. FOTO: Getty Images

Pri uvajanju novosti so v vrtcu pozorni tudi na ponudbo lokalnih pridelovalcev. Prav te dni so prejeli ponudbo za asimino, manj znan sadež, ki ga še niso poskusili, a bodo preverili možnosti, da ga vključijo v jedilnik. FOTO: Getty Images

Nojevo meso ni več popolna redkost na vrtčevskih jedilnikih, saj ga občasno vključujejo v prehrano otrok v več slovenskih vrtcih. Ponekod ga ponudijo v obliki ragujev, zloženk ali celo klobas. FOTO: Zaslonski Posnetek

Nojevo meso ni več popolna redkost na vrtčevskih jedilnikih, saj ga občasno vključujejo v prehrano otrok v več slovenskih vrtcih. Ponekod ga ponudijo v obliki ragujev, zloženk ali celo klobas. FOTO: Zaslonski Posnetek

V slovenskem vrtcu se na jedilniku znajde tudi nojevo meso (simbolična fotografija). FOTO: Delo Ui
V Vrtcu Domžale so v lanskem šolskem letu količino rdečega mesa zmanjšali za 14 odstotkov, količino stročnic pa povečali za 31 odstotkov. FOTO: Igor Zaplatil, Delo
Pri uvajanju novih jedi se učijo tudi iz odzivov otrok. Denimo ribje loparnice, zloženke iz vlečenega testa, zelenjave in mlete ribe, otroci niso dobro sprejeli, zato so ribo nadomestili z mletim piščančjim mesom. Medtem ko je nojevo meso na jedilniku večkrat na leto. FOTO: Leon Vidic, Delo
Pri uvajanju novosti so v vrtcu pozorni tudi na ponudbo lokalnih pridelovalcev. Prav te dni so prejeli ponudbo za asimino, manj znan sadež, ki ga še niso poskusili, a bodo preverili možnosti, da ga vključijo v jedilnik. FOTO: Getty Images
Nojevo meso ni več popolna redkost na vrtčevskih jedilnikih, saj ga občasno vključujejo v prehrano otrok v več slovenskih vrtcih. Ponekod ga ponudijo v obliki ragujev, zloženk ali celo klobas. FOTO: Zaslonski Posnetek
 20. 10. 2026 | 11:03
 20. 10. 2026 | 11:22
13:22

Prehranske smernice, ki v slovenskih vrtcih in šolah veljajo že približno dve leti, spodbujajo bolj zdravju in okolju prijazno prehranjevanje, me drugim z več stročnic in bolj premišljeno vključevanje mesa. Tem spremembam se prilagajajo tudi vrtčevski in šolski jedilniki, kar predstavlja poseben izziv za organizatorje in vodje prehrane, ki morajo prehranska priporočila uskladiti tudi z okusi najmlajših.

Na otroških krožnikih se pojavljajo živila in jedi, ki jih še pred leti skoraj nismo uporabljali. Poleg kvinoje, bulgurja, kamuta, avokada, granatnega jabolka, leče in čičerike se med nekoliko bolj eksotičnimi oziroma manj običajnimi jedmi na otroških krožnikih znajde tudi tofu v gobovi omaki z rižem in grahom, lečin golaž s kruhovim cmokom in rdečo peso, kitajski rezanci z zelenjavo iz voka in sojino omako, sojini polpeti, čičerikin namaz s pečeno papriko, avokadov namaz s češnjevim paradižnikom in črnim kruhom, čičerikin namaz s kislim zeljem, sardelin namaz z redkvicami, losos v smetanovi omaki z rižem in ajdovo kašo, zeljna solata s čičeriko, zelenjavna lazanja in celo pusto nojevo meso, bogato z beljakovinami in železom.

Spoznavanje novih okusov je proces. Otroci neznane hrane ne sprejmejo vedno takoj, zato jo v vrtcih pogosto uvajajo postopoma in jo kombinirajo z živili ter jedmi, ki jih že poznajo. O tem, kako se spreminjajo vrtčevski jedilniki, kako otroci sprejemajo nove okuse in katere jedi jih lahko presenetljivo navdušijo, smo se pogovarjali s Simono Klarič, organizatorko prehrane v Vrtcu Domžale. Tudi tam otrokom približno trikrat na leto, med drugim v ohrovtovi zloženki, mesno-zelenjavnem raguju in celo v obliki nojeve klobase, ponudijo tudi nojevo meso, ki so ga po njenih besedah dobro sprejeli.

Kako ste prišli na idejo, da v vrtčevski jedilnik vključite nojevo meso? Kaj je botrovalo tej odločitvi?

K odločitvi, da nojevo meso vključimo v jedilnik našega vrtca, so prispevale predvsem njegove prehranske lastnosti, saj vsebuje veliko beljakovin in železa ter malo maščob. Pomembna dejavnika sta bila tudi nežen okus in mehka struktura mesa. Zelo pomembno se nam je zdelo tudi, da so noji vzrejeni v Sloveniji, v prosti reji. Z vključevanjem takšnih živil želimo popestriti prehrano otrok in jim omogočiti spoznavanje novih okusov.

V kakšni obliki ste otrokom ponudili nojevo meso ponudili in kolikokrat se je doslej pojavilo na jedilniku? Ga še vedno vključujete?

Nojevo meso v jedilnik vključujemo približno trikrat letno. Najpogosteje uporabljamo mleto meso, iz katerega pripravimo ohrovtovo zloženko ali mesno-zelenjavni ragu s korenčkom in grahom. Poskusili smo tudi nojevo klobaso, ki smo jo uporabili v krompirjevem golažu namesto hrenovk. Z vključevanjem nojevega mesa popestrimo jedilnik in otrokom ponudimo priložnost, da spoznajo tudi manj običajne vrste mesa.

Kako so se otroci odzvali, ko so prvič dobili nojevo meso? So vedeli, kaj jedo, in ali je bilo kaj več zavržene hrane kot pri običajnih mesnih jedeh?

Na jedilniku vedno označimo, da jed vsebuje nojevo meso. Opažamo, da veliko staršev jedilnike prebere in se o njih pogovarja z otroki. O prehrani se veliko pogovarjajo tudi v skupinah v vrtcu. Ko smo nojevo meso prvič vključili v jedilnik, nismo zaznali posebnosti ali odstopanj. Tudi količina zavržene hrane zaradi te jedi ni bila večja kot običajno.

Se je nojevo meso med otroki izkazalo za jed, ki so jo nepričakovano dobro sprejeli, ali ga po priljubljenosti vendarle prekašajo bolj klasične jedi?

Otroci so nojevo meso dobro sprejeli, vendar pri načrtovanju jedilnikov še vedno pogosteje posegamo po vrstah mesa, ki jih otroci poznajo in so jih vajeni tudi v domačem okolju, predvsem po perutninskem in govejem mesu. Pri uvajanju novih živil je pomembno, da otrokom ponudimo znane okuse, hkrati pa jih postopoma navajamo na nove.

Prehranske smernice poudarjajo več stročnic in polnovrednih žit ter manj pogosto vključevanje rdečega mesa. Katere spremembe ste v praksi po novih smernicah iz leta 2024 najbolj občutili pri sestavljanju jedilnikov?

Z uveljavitvijo novih prehranskih smernic septembra 2024 smo največ sprememb občutili pri pogostejšem vključevanju stročnic in zmanjševanju količine rdečega mesa. Še vedno nam izziv predstavlja predvsem vključevanje stročnic v zajtrke in popoldanske malice ter iskanje načinov, kako jih otrokom ponuditi v čim bolj sprejemljivi obliki. Kljub temu smo v lanskem šolskem letu količino rdečega mesa zmanjšali za 14 odstotkov, količino stročnic pa povečali za 31 odstotkov. To so spodbudni rezultati, ki kažejo, da lahko s premišljenim načrtovanjem jedilnikov in postopnim uvajanjem sprememb pomembno prispevamo k oblikovanju bolj zdravih prehranskih navad otrok.

V jedilnike vključujete živila, kot so čičerika, leča, kvinoja, bulgur, kamut in različne kaše. Katere od teh jedi otroci najbolje sprejemajo in v kakšni obliki ter pri katerih jih je treba na okus šele postopoma navajati?

Pri sprejemanju žit in žitnih kaš opažamo precejšnje razlike. Kamut, proso in piro otroci praviloma bolje sprejemajo v obliki mlečnih zdrobov, medtem ko so pri proseni in ajdovi kaši, kvinoji ter ješprenju pogosto bolj zadržani. Proseno kašo zato pripravljamo predvsem kot mlečno proseno kašo s slivami ali jabolki ter kot proseni narastek s sadjem, ki ga ponudimo za sladico pri kosilu.

Pri kosilih najpogosteje ponudimo bulgur, ki ga otroci med omenjenimi žiti in kašami najbolje sprejemajo. Ješprenj in piro pripravljamo predvsem v kombinaciji z zelenjavo, na primer v enolončnicah, »ričoti« ali pirini rižoti, pa tudi kot prilogo k mesnim omakam, ki jih otroci dobro poznajo. Ajdovo kašo pogosto kombiniramo z rižem, porom in korenčkom.

Po uvedbi novih prehranskih smernic smo začeli pogosteje vključevati tudi lečo. Uporabljamo jo za zgoščevanje nekaterih zelenjavnih juh ter v bolonjski omaki, kjer nadomesti del mletega mesa. Kadar jo vključimo v manjših količinah in v jedi, ki jih otroci že poznajo, spremembo pogosto sprejmejo brez večjih težav. Sprva nam je izziv predstavljal lečin namaz za zajtrk, pri katerem je bilo precej ostankov. Vendar smo vztrajali in z dodatnimi spodbudami so otroci namaz sčasoma sprejeli. Pri čičeriki in fižolu večjih težav ne opažamo, saj ju otroci očitno dobro poznajo tudi iz domačega okolja.

Pri uvajanju novih jedi se učijo tudi iz odzivov otrok. Denimo ribje loparnice, zloženke iz vlečenega testa, zelenjave in mlete ribe, otroci niso dobro sprejeli, zato so ribo nadomestili z mletim piščančjim mesom. Medtem ko je nojevo meso na jedilniku večkrat na leto. FOTO: Leon Vidic, Delo
Pri uvajanju novih jedi se učijo tudi iz odzivov otrok. Denimo ribje loparnice, zloženke iz vlečenega testa, zelenjave in mlete ribe, otroci niso dobro sprejeli, zato so ribo nadomestili z mletim piščančjim mesom. Medtem ko je nojevo meso na jedilniku večkrat na leto. FOTO: Leon Vidic, Delo

Imate kakšen primer jedi, za katero ste bili prepričani, da je otroci ne bodo sprejeli, pa je postala pravi hit? In obratno, ste kakšno novo jed zaradi slabega odziva otrok pozneje opustili ali spremenili?

Pri uvajanju novih jedi se učimo tudi iz odzivov otrok. Nekatere jedi smo po več poskusih opustili ali prilagodili. Dober primer je ribja loparnica, nekakšna zloženka iz vlečenega testa, zelenjave in mlete ribe, pri kateri sestavine zložimo v plasti in spečemo v pečici. Dvakrat smo jo pripravili z ribjim mesom, vendar je otroci niso dobro sprejeli, zato je ostalo precej hrane. Ko smo ribo nadomestili z mletim piščančjim mesom, je bila jed bistveno bolje sprejeta in jo še vedno uvrščamo na jedilnik. To je lep primer, kako lahko z manjšo prilagoditvijo recepta dosežemo boljši odziv otrok. Ribe pa raje ponudimo na druge načine, ki jih otroci bolje sprejemajo.

Nasprotno pa nas je v zadnjem letu prijetno presenetil čili con carne, ki smo ga prilagodili predšolskim otrokom in pripravili brez ostrih začimb. Otroci so ga dobro sprejeli že ob prvem poskusu, zato ga bomo še naprej vključevali v jedilnik.

Opažate, da so današnji otroci bolj odprti za nove okuse kot otroci pred desetimi ali petnajstimi leti? Se pozna, da se tudi doma prehranjujejo bolj raznoliko?

V praksi opažamo, da so otroci danes pogosto bolj odprti za spoznavanje novih okusov. Spreminjajo se tudi prehranske navade v domačem okolju, zato nekateri otroci sestavine in jedi, ki so bile nekoč manj običajne, poznajo že od doma. Seveda so med njimi razlike, vendar se nam zdi pomembno, da jim tudi v vrtcu omogočamo spoznavanje raznolike hrane in jih spodbujamo k sprejemanju novih okusov.

Če primerjate današnji jedilnik z jedilnikom izpred 15 ali 20 let, katera jed ali sestavina po vašem mnenju najbolje pokaže, kako zelo se je prehrana v vrtcih spremenila?

Prepričana sem, da se je prehrana v vrtcih v zadnjih dvajsetih letih precej spremenila in da so današnji jedilniki z vidika zdrave prehrane bistveno bolj premišljeni.

V preteklosti smo pogosteje uporabljali sladke sokove, sladkane čaje in druge napitke z dodanim sladkorjem, za popoldanske malice pa smo pogosto ponudili sladko pecivo. Tudi sladice, pripravljene v vrtčevski kuhinji, so vsebovale več sladkorja kot danes. Namesto namazov, pripravljenih v vrtčevski kuhinji iz osnovnih živil, smo pogosteje uporabljali visoko predelane izdelke, kot so na primer mesne paštete. Že prehod na drugačne vrste kruha, kot so polnozrnati, ajdov in rženi kruh, je bil pred dvajsetimi leti precejšen izziv, saj so bili otroci vajeni predvsem belega kruha. Danes pa otroci brez težav sprejemajo različne vrste kruha.

Velika sprememba je tudi večja raznolikost živil. Danes pogosteje vključujemo polnovredna žita, različne žitne kaše, stročnice in živila, ki jih včasih v vrtčevskih jedilnikih skoraj nismo poznali ali uporabljali, na primer avokado in granatno jabolko. Spreminjajo se tudi načini priprave jedi in kombiniranja sestavin. Mlečne jedi lahko na primer popestrimo z mletimi oreščki namesto s kakavom, kadar je to primerno glede na prehranske potrebe otrok.

Spremenil se ni le izbor živil, temveč tudi naš pristop k načrtovanju prehrane. Veliko več pozornosti namenjamo kakovosti živil, hranilni sestavi živil in obrokov ter oblikovanju zdravih prehranskih navad že v najzgodnejšem otroštvu. Kakovost živil se je izboljšala tudi pri javnih naročilih, kjer poleg cene upoštevamo tudi druga merila, kot sta ekološka pridelava in vključitev v sheme kakovosti.

Kako spremljate količino zavržene hrane?

Zmanjševanju količine zavržene hrane in odgovornemu ravnanju z živili posvečamo posebno pozornost. V Vrtcu Domžale smo z različnimi ukrepi dosegli spodbudne rezultate: v letu 2024 smo v primerjavi z letom 2023 količino kuhinjskih odpadkov zmanjšali za skoraj pet ton oziroma 21 odstotkov, v letu 2025 pa še za dodatnih 200 kilogramov oziroma 1,2 odstotka.

Nove jedi zato ne opustimo takoj, če jih otroci prvič ne sprejmejo najbolje. Pogosto jih poskusimo pripraviti drugače ali jih kombiniramo z živili, ki jih otroci že poznajo in imajo radi. Pri tem iščemo ravnovesje med prehranskimi priporočili, sprejemanjem hrane pri otrocih in preprečevanjem zavržkov. Pomembno se nam zdi, da otrokom omogočamo postopno navajanje na nove okuse, hkrati pa se iz njihovih odzivov učimo in jedi po potrebi prilagajamo.

Pri uvajanju novosti so v vrtcu pozorni tudi na ponudbo lokalnih pridelovalcev. Prav te dni so prejeli ponudbo za asimino, manj znan sadež, ki ga še niso poskusili, a bodo preverili možnosti, da ga vključijo v jedilnik. FOTO: Getty Images
Pri uvajanju novosti so v vrtcu pozorni tudi na ponudbo lokalnih pridelovalcev. Prav te dni so prejeli ponudbo za asimino, manj znan sadež, ki ga še niso poskusili, a bodo preverili možnosti, da ga vključijo v jedilnik. FOTO: Getty Images

Katere nove jedi ali sestavine bi želeli v prihodnje še uvesti, pa jih zaradi cene, dobavljivosti ali sprejemanja pri otrocih za zdaj še niste?

Možnosti za nadaljnjo popestritev vrtčevskega jedilnika je še veliko. V prihodnje si želimo predvsem večje raznolikosti brezmesnih obrokov, zlasti takšnih, ki so bogati s stročnicami, ter širšega izbora ribjih jedi. Želimo si tudi pogosteje vključevati polnovredne žitne kosmiče, predvsem v mlečne zajtrke, pa tudi v druge jedi. Otrokom smo jih že ponudili na različne načine, tudi z dodatkom jabolk, vendar jih za zdaj niso najbolje sprejeli. Zato bomo še naprej preizkušali različne načine priprave in kombinacije živil, da bi jim jih postopoma približali.

Naš cilj je, da otrokom omogočamo spoznavanje čim širšega nabora živil in okusov ter jih že v zgodnjem otroštvu spodbujamo k sprejemanju raznolike in uravnotežene prehrane.

V zadnjih letih opažamo, da tudi lokalni pridelovalci in proizvajalci ponujajo vse bolj raznolik izbor živil, zato smo pri uvajanju novosti pozorni tudi na njihove ponudbe. Vključevanje lokalnih, sezonskih in ekoloških živil se nam zdi zelo pomembno, kadar to dopuščajo dobavljivost, kakovost in cena.

Prav danes smo prejeli ponudbo lokalnega pridelovalca za asimino, zanimiv sadež, ki ga še nismo poskusili. Zato bomo z veseljem preučili možnosti, da ga vključimo v jedilnik, če bodo to omogočale dobavljivost, kakovost in primernost za otroke. Zdi se nam pomembno, da otroci spoznavajo tudi manj običajna živila in različne okuse. Tako širimo njihova prehranska obzorja, hkrati pa podpiramo lokalne pridelovalce.

Ste tudi vi na jedilniku opazili kaj nenavadnega ali zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek in delite svojo izkušnjo z nami.

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
Photo
INDUSTRIJSKA MOČ
Promo
PAZI.SE
Promo
NAKUPI
PromoPhoto
NARAVNA SNOV
Promo
INOVATIVNO
JEK2
Promo
OSKRBA
Promo
POTOVANJA
PromoPhoto
EKO SKLAD
PromoPhoto
ISKALNA AKCIJA
PromoPhoto
INVESTICIJSKI SKLADI
Promo
VARNOST
PromoPhoto
PROGRAM ZA USPEH
Promo
ZANIMIV OGLED
PromoPhoto
HORMONI
Promo
NEXT
PromoPhoto
HIBRID
Promo
PREKO ČAKALNIH VRST
Promo
VPRAŠANJE VARNOSTI
Promo
NEXT
PromoPhoto
NASVET
Promo
LEPOTNI POSEG ZA ZDRAVJE OČI
PromoPhoto
MEJNIK