Otroški dodatki kot prihodek odraslih

»Ljudska iniciativa Šentjernej je iniciativa domačinov, ki se z volonterskim delovanjem v prvi vrsti zavzemamo za enakost pred zakonom vseh; tako zaposlenih, upokojenih, kot tudi prejemnikov socialnih transferjev z ničelno toleranco do nasilja, zaradi česar je iniciativa tudi nastala. Naše vodilo je sodelovanje, saj lahko le tako spreminjamo stvari na bolje. In to pogrešamo tam, kjer bi to moralo biti samoumevno – pri naših odločevalcih,« je zbrane nagovoril Domen Matjaž iz ljudske iniciative, ki je medse povabila kandidate za poslance iz svojega volilnega okraja.

Soočenja so se udeležili predstavniki Demokratov Anžeta Logarja, skupne liste NSi, SLS in Fokusa, Piratske stranke, strank Prerod, Resni.ca, SD in SDS, udeležbo na soočenju pa so zavrnili Gibanje Svoboda in stranka Mi, socialisti ter Slovenska nacionalna stranka, ki se ne strinja z jezikovnimi izhodišči, ki jih po njihovem mnenju omejujejo pri izražanju stališč glede romske problematike. Zaradi bolezni je manjkal kandidat skupne liste Levica/Vesna. Debeli dve uri dolga razprava, v katero so se vključili tudi občani, je odprla številna vprašanja, ki žulijo Dolenjce. Gre za zagotavljanje varnosti, pravne države in enakosti pred zakonom ter delovno in socialno aktivacijo, tudi v povezavi z romsko tematiko, pri čemer so izpostavili aktivacijo prejemnikov socialnih transferjev na trg dela, integracijo in odgovornost, zaščito otrok in obvezno vključevanje v šolo, ki je predpogoj za uspešno vključevanje na trg dela in vključevanje v družbo.

V združeni Ljudski iniciative Dolenjske (LID) so v preteklosti pripravili številne predloge ukrepov za izboljšanje razmer in normalizacijo stanja. Pa so bili mnogokrat preslišani, tudi z obtožbami, da hujskajo, potvarjajo resnico in netijo diskriminacijo. Večkrat so opozarjali, da se bo moralo zgoditi najhujše, in se na žalost je. »Od takrat se je problematiko začelo resneje obravnavati. Ad hoc se je sprejelo številne ukrepe, nekaj tudi naših predlogov. A vendarle smo v tem naboru med drugim pogrešali ukrepe na področju sociale, ki jo vidimo kot ključno,« sta kandidate izzvala voditelja Domen Matjaž in Barbara Pirh. Predstavljeni zneski socialnih transferjev, ki jih prejemajo družine z večjim številom otrok, so namreč jasen kazalnik, da se v naši družbi marsikomu ne splača delati, saj je razlika med dohodkom iz dela in dohodkom iz transferjev premajhna, da bi ljudi motivirala k zaposlitvi.

Mnenja so predstavili Miloš Dular, Anja Bah Žibert, Tanja Strniša, Vida Čadonič Špelič, Primož Ledinek, Jurij Čeferin in Silvo Mesojedec. Fotografije: Tanja Jakše Gazvoda

Sklad za povračilo škode

Podlaga za razpravo je bil tudi Celovit program delovne aktivacije prejemnikov socialnih transferjev, ki so ga pripravili v združeni Ljudski iniciativi Dolenjske. Ta prejemnike socialne pomoči spodbuja k delovni aktivnosti ter dolgoročni finančni stabilnosti, vzdržnosti socialnega sistema in razbremenitvi gospodarstva. »Program temelji na zaščiti ranljivih skupin in enakosti vseh, ne glede na narodnost. Predstavili smo ga kabinetu predsednika vlade, javnosti ter tudi članom Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti v državnem zboru. Naš program je bil pozitivno ocenjen tako s strani pozicije kot opozicije ter še pomembneje – tudi romske skupnosti,« je bilo med drugim rečeno.

V razpravi so poudarili, da socialni transferji pri delovno sposobnih nikakor ne smejo postati način življenja, pač pa le pomoč pri premostitvi stiske. V razpravi je bil izpostavljen tudi problem otroških dodatkov, ki so pogosto kar prihodek odraslega, otroci pa kljub temu nimajo osnovnih pogojev za zdrav razvoj in šolanje. Večinsko prebivalstvo se pogosto srečuje s tatvinami orodij, kmetijske mehanizacije, živine in pridelkov ter z vandalizmom, kljub prijavam in sodnim postopkom pa žrtve, ki nosijo še breme poskusa izterjave, večinoma ostanejo brez povračila škode. Zato predlagajo ustanovitev posebnega državnega sklada, ki bi žrtvam povrnil škodo. 

Pogovorni večer sta povezovala Domen Matjaž in Barbara Pirh.