Da staro ročno domače opravilo, pletenje košev iz šibja, pomembna kulturna dediščina in ljudska obrt, ni mačji kašelj, potrjuje zgodba iz Gornje Radgone. Glavna junaka sta bila predavatelj prof. dr. Felix Tenie s prestižne oxfordske univerze v Angliji, tokrat kot učenec, in dedek njegove življenjske sopotnice Iris, Ludvik Kramberger, sicer fotograf. Ob Iris sta bila gledalca še pravnuka. Felix je doktor znanosti iz kvantne fizike, prihaja iz Hamburga v Nemčiji, kje živijo njegovi starši. V Oxfordu si je z Iris Kramberger iz Melov pri Gornji Radgoni, ki je prav tako na oxfordski univerzi doktorirala iz kemijskih znanosti, ustvaril družino, ki jo zdaj bogatita sin Magnus in hči Kalliope. V Oxfordu sta si kupila hišo, ki jo obdajata vrt in sadno drevje.
Dober mentor
A tudi na Šlebingerjevem bregu v Gornji Radgoni se dogaja marsikaj zanimivega. Ko je Felix obiskal ženino družino, je opazoval Ludvika pri pletenju košar iz šibja, iz pintovca, kot mu tam pravijo. »Prosil me je, da bi mu pokazal, kako se pletejo koši iz šibja,« ponosno pripoveduje Ludvik. »Z veseljem sem privolil in vnaprej pripravil potrebno šibje. Imel sem že tečaje pletenja na Ljudski univerzi Gornja Radgona, Domu starejših občanov Gornja Radgona in v okviru Turističnega društva Negova - Spodnji Ivanjci, da pa bi poučeval akademskega izobraženca, doktorja znanosti, pa se še ni zgodilo! Moram reči, da je bil zavzet vajenec, kajti sam je po navodilih mojstra spletel košaro, ki si jo je odnesel domov v Oxford. Ob zahvali, da sem bil dober in prijazen mentor, a tak je bil tudi moj vajenec Felix. Izrazil je tudi željo, da ob prihodnjem obisku znova pripravim material za pletenje.«
Česa takšnega še nisem videl!
Felix je pojasnil, zakaj se je odločil za pletenje: »Ko sem Ludvika opazoval pri spretnem sukanju prstov, sem bil navdušen nad tako unikatnim izdelkom. Posebno zato, ker česa podobnega še nisem videl tam, kjer sem odraščal in kjer zdaj živim. Ker je pletenje v teh krajih tradicija kmečke obrti, me je še bolj pritegnilo. Spodbujala me je tudi žena Iris, saj je dedka, ki plete za svojo dušo, izdelke pa poklanja sorodnikom in prijateljem, večkrat opazovala pri delu.«

Ludvik je bil ponosen, da je lahko znanje ponesel tudi v Oxford. FOTO: Arhiv Ludvika Krambergerja

Pod Ludvikovim budnim očesom je nastal Felixov prvi koš iz šibja. FOTO: Arhiv Ludvika Krambergerja

Tudi ob prihodnjem srečanju bosta delavna! FOTO: Arhiv Ludvika Krambergerja