

Kitarist Marko in slepi muzikant Franc Žerdoner sta razveseljevala obiskovalce. FOTOGRAFIJE: Jože Miklavc

Mladi so risali panjske končnice.

Justina Škoberne veliko ve o semenih.

Pomladno razpoložene domačinke

Hišica s slamo krita





Le dobra dva kilometra od Velenja, na pobočju Lipja in Vinske Gore, lahko obiščete Grilovo domačijo, postavljeno v svojem prvotnem okolju, z vsemi elementi delujočega in polno dejavnega muzeja. Grilova ali Nacétova domačija, kot so jo nekdaj imenovali, je ena od enot Muzeja Velenje in ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena, ki se ponaša z znamko ekomuzej.
Domačijo sestavljajo hiša, ki je bila sredi 19. stoletja postavljena kot majhna viničarija, gospodarsko poslopje, vodnjak, manjši zelenjavni vrt, čebelnjak, sadovnjak, vinograd, njiva in zeliščni vrt z več kot sto različnimi vrstami zdravilnih in okrasnih zelišč ter dišavnic.

Obiskovalec si lahko ogleda slikovito hišo in pripadajoče objekte. Ob niže ležečem razsežnem parkirišču stoji Mlinškov čebelnjak, pot od tu vodi navzgor mimo vinograda in sadovnjaka ter zelenjavnega vrta do hiše domačije. Ta je potisnjena v breg, delno lesena, delno zidana z veliko kletjo, značilno za 19. stoletje, na novo krita s slamo kot tudi sosednji skedenj. Ob hiši je gospodarsko poslopje, kjer so spravljeni večje kmečko orodje in naprave. Za marofom je travnik, ki ga krasi velik zeliščni vrt, za katerega skrbi okoliško društvo zeliščarjev. Na domačiji so dejavna okoliška društva: vinogradniki, sadjarji, čebelarji, prostovoljni člani tretje univerze iz Velenja – in najpomembnejše, bližnji domačini. Takšen, kot je, ekomuzej predstavlja pristen primer dobro ohranjene lokalne nesnovne kulturne dediščine.

To je bil letošnji prvi dogodek na nekdanji mali kmetijski parceli.
Pred dnevi so muzealisti Muzeja Velenje povabili na izjemno lep tradicionalni dogodek Pomlad na Grilovi domačiji v Lipju nad Vinsko Goro. To je bil letošnji prvi dogodek na nekdanji mali kmetijski parceli pri Grilu, ki je s prizadevanjem Mestne občine Velenje in Muzeja Velenje poleg Kavčnikove domačije v Zavodnjah nad Šoštanjem postala etnografski muzej posebnega pomena. Ob vsakoletnih dogodkih, ki sledijo letnim časom, na stari viničariji izvajajo sezonske dejavnosti že vrsto let. Prireditev Pomlad na domačiji je tokrat potekala v znamenju domačih živali ter tem o rastlinskih škodljivcih in koristnih opraševalcih. Izpostavili so nekdaj nepogrešljive delovne živali na kmetijah, kar obvlada Poldka Čas iz bližnjega Šentilja. Predstavitev za javnost se je začela z delavnico za mladino, prikazom domačih del na kmetijah nekoč, predstavitvijo in okušanjem zeliščnih dobrot ob pristni domači muziki in petju skupine Vingosi iz bližnjega kraja Vinska Gora.

Medtem ko so mladi v delavnici na prostem slikali panjske končnice, so se skozi program, ki sta ga vodili Adrijana Ježovnik Andrejc ter strokovno in vsebinsko muzealistka Špela Regulj, zvrstili še pletar Jernej Fužir iz Ljubije pri Mozirju in domačin Gorazd kot predstavnik čebelarjev. Justina Škoberne iz zakladnice semen iz Žalca je predstavila semena kot hibride in bistvo ohranjanja zdravih, domačih semenskih vrst. Grilove zeliščarke, ki vrtnarijo v starem gartlcu, so predstavile načrt celoletnega urejanja, kar zanje pomeni tudi velik del dejavnosti v Šaleški dolini. Fužir je pred obiskovalci dokončal pletenje košare za sadje in poljske pridelke, Časova iz Turističnega društva Šentilj pri Velenju pa je predstavila nekdanje sobivanje in življenje z domačimi živalmi.

Grilova domačija je že vrsto let tudi spomenik lokalnega pomena, ki ga v sodelovanju z velenjskim muzejem neguje več skupin in omenjenih društev, ki jih sodelavci muzeja vključujejo v posamezne prireditve. Tokrat so se za odlično izvedeno prireditev poleg muzeja povezali še Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Štajerska, Društvo zeliščarjev Velenje, člani Turističnega društva Šentilj, Turistična zveza Velenje ter nekateri drugi.
Tako kot so začeli, so tudi zaključili s prijetno glasbo unikatni Vingosi z značilnostmi ljudskih pevcev in godcev, ki so ravno dan pred tem zaznamovali 10. obletnico javnih nastopov v Šaleški dolini in širše v Sloveniji.