Prehransko sliko Slovencev je izrisala tudi zadnja nacionalna prehranska raziskava Si.Menu Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ta je leta 2020 razkrila, da je med odraslimi Slovenci skoraj polovica (48,2 odstotka) čezmerno hranjenih moških, debelih je 19,6 odstotka. Odstotek debelih moških se z leti samo še povečuje, saj je takšnih kar 30,4 odstotka starejših odraslih, nič bolje ni pri ženskah. Čezmerno hranjenih starejših odraslih žensk je po podatkih NIJZ 38,2 in debelih 34,5 odstotka. To je seveda velika težava tako za posameznika kot tudi za celoten zdravstveni sistem.
48,2 odstotka je pri nas čezmerno hranjenih moških.
Leto prej so izvedli najobsežnejšo mednarodno primerjavo (o prehranski kakovosti živil in pijač) doslej. In potrdili, da se hranilna sestava predpakiranih živil in pijač med državami znatno razlikuje: raziskovalci, tudi s slovenskega Inštituta za nutricionistiko, so v primerjavo vključili 590.000 izdelkov, med katerimi jih je bilo več kot 8000 s slovenskega trga.
Pokazalo se je, da zaostajamo za državami z višjim bruto domačim proizvodom, ter da so brezalkoholne pijače, prigrizki in mesni izdelki na slovenskem trgu znatno slabše kakovosti od mednarodnega povprečja. Na vrhu so države, ki se ponašajo z najbolj aktivnimi politikami spodbujanja zdravega prehranjevanja, s tem pa tudi proizvodnje do zdravja koristnejših živil. V teh državah je na živilih z manj ugodno hranilno sestavo prepovedano navajati kakršne koli privlačne zdravstvene trditve.
S polic vzemimo tisto, kar ima manj sladkorja, manj nasičenih maščob in več prehranskih vlaknin.
V Sloveniji takšnih omejitev ni, zato strokovnjaki svetujejo, da sami preverimo hranilne vrednosti živil, ki jih pogosto uživamo, in jih primerjamo s podobnimi. Ter vzamemo s polic tisto, kar ima manj sladkorja, manj nasičenih maščob in več prehranskih vlaknin.
Ni vsako živilo za vse
Česa naj se oprime potrošnik, ki tava in izbira med neštetimi prehranskimi izdelki, smo povprašali Tino Prevc in Tanjo Pajk Žontar z oddelka za živilstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti.
Poudarek naj bo na uživanju zadostnih količin zelenjave in sadja. FOTO: Monticelllo/getty images
Takole sta nam odgovorili: »Potrošnik naj svojo izbiro prehranskih izdelkov gradi na podlagi branja označb in zavedanja lastnih prehranskih potreb. Seveda je pomembno tudi zdravstveno stanje posameznika: nekdo z visokim tlakom se bo moral, na primer, izogibati živilom, ki vsebujejo veliko soli. Potrošnik naj se ne zanaša zgolj na trditve, ki so pogosto navedene na sprednji strani embalaže, kot so 'fit, light, bio, brez aditivov' ali 'brez dodanega sladkorja', saj ga lahko pri izbiri povsem zavedejo. Potrošnik naj prebere seznam sestavin in raje izbere tiste izdelke, ki vsebujejo čim manj nepotrebnih aditivov, kot so umetne arome, barvila ali ojačevalci okusa. Smiselno je tudi primerjati izdelke znotraj iste kategorije ter dati prednost tistim, ki (denimo, med sirnimi namazi) ne vsebujejo različnih škrobov in gostil, soli in aditivov. Sicer pa dajmo prednost tistim izdelkom, ki vsebujejo manj soli, sladkorja in maščob, še posebno nasičenih, in premorejo več prehranskih vlaknin, beljakovin in nenasičenih maščob. Pomembno je zavedanje, da bi moralo biti čim več prehranskih izbir narejenih na osnovi posameznikovih energijskih in hranilnih potreb – ni vsako živilo dobro za vsakogar. Temelj za dobre prehranske odločitve pa je tudi razumevanje, da so pogosto najboljša izbira sveža in osnovna živila, ki so tudi hranilno bogata. Potrošnik naj bo pozoren, informiran in kritičen še zlasti do enostranskega predstavljanja izdelka. Kadar proizvajalec na sprednji strani navaja, da izdelek ne vsebuje konzervansov, potrošniki pogosto razumejo, da ne vsebuje aditivov, kar pa ne drži, saj so konzervansi le ena od kategorij aditivov.«
Najboljša izbira so sveža in osnovna živila, ki so tudi hranilno bogata.
Način našega prehranjevanja prepogosto temelji zgolj na energijskih in hranilnih potrebah posameznika. Zato so tudi prepričanja posameznikov, kaj je zdravo in kaj ne, različna. »Vseeno veljajo določena načela, kaj je zdrava prehrana,« sta se strinjali sogovornici. »Zdrava prehrana je uravnotežena, raznolika in primerno energijsko bogata, telesu pa zagotavlja vsa potrebna hranila za normalno delovanje in preprečevanje kronično nenalezljivih bolezni. Pri zdravi prehrani sploh ne gre za odrekanje, temveč zavedanje, uravnoteženost in prilagajanje prehrane lastnim potrebam, starosti, stopnji telesne dejavnosti in morebitnim zdravstvenim tegobam ...«
Prehrana je bila manj predelana
Se pri prehrani sploh lahko še ravnamo po zdravi kmečki presoji? Tina Prevc in Tanja Pajk Žontar odgovarjata: »Na prvi pogled se zdi logično, saj presoja temelji na ravnotežju med zaužito energijo in njeno porabo – torej na energijski bilanci. V preteklosti je bila prehrana manj predelana, pogosto tudi bolj kakovostna, vsakdanje življenje pa bistveno bolj telesno aktivno. Čeprav še vedno velja, da se moramo ravnati po zdravi kmečki pameti, jo moramo zaradi novih znanstvenih dognanj in spremenjenega življenjskega sloga razumeti širše. Telesna dejavnost ostaja ključen dejavnik ohranjanja zdravja, vendar zgolj gibanje danes ni več dovolj. Ena glavnih težav sodobnega časa je spremenjena kakovost hrane – v prehrani je vse več predelanih živil z visoko vsebnostjo dodanih sladkorjev, prehransko manj ugodnih maščob in različnih aditivov. Hkrati pa sedeč življenjski slog pomeni, da niti redna telesna vadba ne more v celoti izničiti negativnih učinkov dolgotrajnega sedenja.«
S kakovostnimi viri beljakovin (ribe, meso, jajca, mlečni izdelki, stročnice) pokrijemo tudi potrebe po esencialnih aminokislinah, ki jih moramo dobiti s prehrano, saj jih naše telo ne more tvoriti samo. FOTO: Getty Images
