Pahor: Državni svet je odvečen in nepomemben

LJUBLJANA – Ustavna komisija državnega zbora je danes razpravljala o predlogu ustavnih sprememb za ukinitev državnega sveta (DS), vendar o tem, ali bo državni zbor začel postopek za spremembo ustave, ni odločala. Pozitivna Slovenija (PS) je namreč predlagala, da to opravijo naslednjič, do takrat pa bodo v stranki pripravili predlog sprememb, s katerimi bi državni svet zgolj reorganizirali.

Pahor za ukinitev državnega sveta

Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije (PS) Jani Möderndorfer je namreč napovedal, da PS v nasprotnem primeru začetka postopka za spremembo ustave ne bo podprla. Ker je predsednik komisije Gregor Virant ocenil, da sklep o začetku postopka v tem primeru ne bo izglasovan, je predlogu ugodil, razpravo in odločanje o tem, ali bo državni zbor začel postopek za spremembo ustave, pa napovedal za 9. maj.

V današnji razpravi so podporo ukinitvi državnega sveta napovedali v vseh štirih strankah predlagateljicah – SDS, Državljanski listi, DeSUS in NSi – pa tudi poslanec in predsednik SD Borut Pahor. Nasprotno so se proti ukinitvi izrekli v PS in SLS. V obeh strankah namreč na ukinitev ne pristajajo, so pa za to, da se s spremembami izboljša njegovo delovanje.

Ne prinaša nobene dodane vrednosti

Na začetku seje je predlog za ukinitev sicer predstavil predsednik Državljanske liste, ki je bila tudi pobudnica ukinitve, Gregor Virant. Povedal je, da predlog temelji na besedilu, ki ga je že pred leti pripravila strokovna skupina, ki je delovala pod okriljem vlade Toneta Ropa, govori pa o ukinitvi DS brez kakršnega koli prenašanja njegovih pristojnosti na drugi organ. DS namreč po Virantovem prepričanju ne prinaša nobene dodane vrednosti pri delovanju političnega sistema, prav tako ne prispeva k dvigu kakovosti zakonodajnih odločitev.

Z njegovo ukinitvijo bi po prepričanju predlagateljev poenostavili politični sistem na raven, ki je primerna za majhne države, prihranili pa bi tudi okoli dva milijona evrov, kolikor jih zdaj država letno namenja za DS. Kot enega izmed pomembnih razlogov za ukinitev državnega sveta predlagatelji po besedah Viranta vidijo tudi v večji preglednosti političnega sistema, saj člani DS niso neposredno izvoljeni na volitvah tako kot na primer poslanci, posledično pa za svoje odločitve ne odgovarjajo volivcem.

Kavčič kljubuje ukinitvi

Nasprotno je predsednik državnega sveta Blaž Kavčič ocenil, da se kakovost zakonodajnega postopka z ukinitvijo DS ne bo izboljšala. »Dvodomni sistem namreč že po definiciji zmanjšuje demokratični deficit,« je dejal. Ukinitev po njegovi oceni tudi ne bi pripomogla k večji preglednosti sprejemanja zakonodaje. Z ukinitvijo bi namreč ukinili vrsto demokratičnih institutov, kot so veto, vpliv civilne družbe na zakonodajni postopek, zahteva za razpis referenduma in podobno, opozarja Kavčič. Glede sredstev, ki jih za delovanje DS namenja država, pa ocenjuje, da ta niso tako visoka: »Ves državni svet letno stane toliko kot en italijanski senator.«

V splošni razpravi, ki je sledila, je Jože Tanko (SDS) ocenil, da se je DS v zadnjem času usmerjal v nekaj, kar ni njegova ustavna pristojnost, denimo organizacijo javnih predstavitev mnenj, »kar je sicer izvorna pravica državnega zbora«. Na drugi strani se DS po njegovi oceni ni vedno izrekal o nekaterih zadevah, o katerih naj bi se izrekal po ustavi in zadevajo DS.

Maša Kociper je povedala, da v PS ukinitvi državnega sveta nasprotujejo, so pa za to, da se ga reorganizira tako, da bo učinkovitejši. Prepričani so namreč, da sedanja funkcija, ki jo opravlja, ni najbolj optimalna.

Modernizacija političnega sistema

Ukinitev je nasprotno podprl poslanec in predsednik SD Borut Pahor, kot razlog za tako odločitev pa navedel »odvečnost in nepomembnost DS za odločanje v državi«. Tudi sicer Pahor ocenjuje, da je Slovenija reformno invalidna država, razlog za to pa po njegovih besedah ni v posameznih vladah, ampak sistemskih ovirah.

Matej Tonin (NSi) ocenjuje, da z DS nekaj ni v redu in da bi bilo v zvezi z njim treba nekaj narediti, vendar pa opozarja, da za slednje v zadnjih 20 letih nikoli ni bilo zadostne politične volje. Sam predlog za ukinitev DS sicer vidi kot predlog za racionalizacijo in modernizacijo političnega sistem. Opozarja namreč, da so se v zadnjih letih mnoge države odločile za ukinitev drugih domov parlamentov.

Predlagali bodo spremembe

V SLS imajo po besedah vodje strankine poslanske skupine Mihaela Prevca o ukinitvi DS kar nekaj pomislekov. Menijo namreč, da se je treba spremembe ustave lotiti na podlagi široke strokovne razprave, kot tudi, da z ukinitvijo DS ne bomo veliko privarčevali. Namesto ukinitve tako podobno kot v PS predlagajo sprejetje posameznih popravkov, ki bi izboljšali delovanje DS.

Manjšinca najverjetneje za

V DeSUS se po besedah Marjane Kotnik Poropat z ukinitvijo DS strinjajo, saj so prepričani, da je treba vodenje države racionalizirati. Ocenjujejo tudi, da DS ne prispeva k dvigu kakovosti odločanja pri sprejemanju zakonov. Poslanca narodnih manjšin pa se o podpori ukinitvi DS še nista odločila. Če se bosta morala odločati, pa se bosta najverjetneje odločila za podporo ukinitvi, je na seji povedal predstavnik madžarske narodne manjšine Laszlo Göncz.