Pahor in ministri upravičeni do milijona evrov

LJUBLJANA – Vlada je padla. A to ne pomeni, da bodo zdajšnji ministri in poslanci pobrali svoja šila in kopita ter kar odšli. Po ustavni ureditvi prenehanja funkcije ministra morajo namreč ti opravljati svoje delo do nastopa dela drugega ministra, nam pojasnjujejo na uradu za komuniciranje (Ukom) in dodajajo: »Minister v času, ko opravlja tekoče posle, opravlja delo ter ima pravice iz dela, ki mu pripadajo kot ministru. V delovno-pravnem smislu torej ministru, ki opravlja tekoče posle do imenovanja novega ministra gredo pravice iz delovnega razmerja.« Enako velja tudi za generalnega sekretarja vlade, nas opozorijo.

So ministri in šef vlade upravičeni do nadomestil?

Odgovor je da. Vendar nas na Ukomu opozarjajo na 37. člen zakona o poslancih, ki pravi: »Poslanec, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju, ima pravico, da se v treh mesecih po prenehanju poslanskega mandata vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe.« Naj vas spomnimo, da je bil v primeru bivše ministrice Duše Trobec Bučan uporabljen prav ta člen, zaradi česar naj ne bi bila upravičena do nadomestila, za katerega je zaprosila.

Pravica do nadomestila eno leto, a z izjemo

V 38. členu pa je pojasnjeno, da »poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto od prenehanja mandata.«

Poleg tega pa imajo poslanci še možnost podaljšanja pravice do nadomestila, in sicer za največ eno leto, če poslancu toliko manjka do upokojitve. Naj omenimo, da se čas, ko poslanec prejema nadomestila, šteje v delovno dobo.

Koliko so znašale plače ministrov (podatki E-uprave, bruto plače za julij)

1. Borut Pahor, predsednik vlade 6102 evra
2. Boštjan Žekš, Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu 6001 evro
3. Ivan Svetlik, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 5876 evrov
4. Roko Žarnić, ministrstvo za okolje in prostor 5858 evrov
5. Mitja Gaspari, Služba vlade RS za razvoj in evropske zadeve 5840 evrov
6. Franc Križanič, ministrstvo za finance 5804 evrov
7. Ljubica Jelušič, ministrstvo za obrambo 5701 evro
8. Aleš Zalar, ministrstvo za pravosodje 5696 evrov
9. Samuel Žbogar, ministrstvo za zunanje zadeve 5660 evrov
10. Igor Lukšič, ministrstvo za šolstvo in šport 5660 evrov
11. Dorijan Marušič, ministrstvo za zdravje 5623 evrov
12. Bojan Suvorov (državni sekretar), Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko 5570 evrov
13. Dejan Židan, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 5534 evrov
14. Patrick Vlačič, ministrstvo za promet 5498 evrov

Če seštejemo vse plače skupaj, znesejo okoli 90 tisoč evrov, na ravni enega leta to pomeni slab milijon evrov. To pa je skoraj toliko, kot je znašala odpravnina nekdaj prvega moža NLB Marjana Kramarja.