Podatki kažejo brutalno sliko: letni načrt za delovanje RTV Slovenija za letošnje leto predvideva za 162,8 milijona skupnih prihodkov. Prihodki iz naslova obveznega plačevanja RTV-prispevka imajo v tem kolaču levji delež, saj prispevek v RTV-jevsko blagajno letno prinese 109,2 milijona evrov. Ob predpostavki, da plačevanje RTV prispevka ne bi bilo več obvezno, ampak prostovoljno, lahko ocenimo, da ga bo približno 80 % slovenskih gospodinjstev nehalo plačevati. To pomeni, da bi se iz tega naslova letno RTV-jevcem nateklo samo še okoli 21,8 milijona evrov. Skupaj z ostalimi prihodki (oglaševalski denar, sofinanciranje in drugi komercialni ter nekomercialni prihodki) to pomeni, da bi RTV razpolagala skupaj samo še z 75,4 milijona evri sredstev za delovanje.

RTV ustvarja 162,8 milijona prihodkov. Od RTV prispevka pride 109,2 milijona, ostalo so oglasni prihodki in drugo. Tabela: RTV Slovenija

Med odhodki je daleč največji delež, 102,2 milijona oziroma kar 64,1 % vseh odhodkov, v stroških dela redno zaposlenih. In ti se iz leta v leto še povečujejo. V primerjavi z oceno 2025 se namreč ta strošek zvišuje za 0,2 odstotne točke, v primerjavi z realizacijo 2024 pa je višji za 2,7 odstotne točke. Vzrok so napredovanja, rastoči dodatki za delovno dobo in državno zaukazani dvigi plač v javnem sektorju. Kako hitro raste strošek dela na nacionalki, razkriva njihov Programsko produkcijski načrt: »V letu 2026 bodo ti stroški v primerjavi z oceno 2025 višji za 3,15 milijona evrov (oz. za 4,6 %), glede na realizacijo 2024 pa je ta postavka višja za 7,71 milijona evrov.«

RTV-prispevek ima več kot dvotretjinski delež v strukturi prihodkov. Graf: RTV Slovenija

Ne odpuščajo, ker nimajo za odpravnine

»V finančnem in kadrovskem delu osnutka Programsko produkcijskega načrta za leto 2026 smo v načrt vključili zmanjševanje števila zaposlenih za 50 oseb, in sicer z doslednim omejevanjem novih zaposlitev in nenadomeščanjem naravnih odhodov zaposlenih. V tem dokumentu smo dodatno zmanjševanje števila zaposlenih umaknili, kajti med pripravo PPN 2026 se je izkazalo, da nimamo zagotovljenih virov za izplačilo odpravnin«, še razkriva dokument, ki smo ga vzeli pod drobnogled. Na dan 31. 12. 2025 je bilo v Javnem zavodu RTV Slovenija sicer zaposlenih 2029 javnih uslužbencev glede na število sklenjenih pogodb o zaposlitvi, kar je 24 uslužbencev manj kot leto prej. V primerjavi s prejšnjim obdobjem so izredno odpustili samo 4 ljudi, ostali so se upokojili ali odšli sami. Je pa RTV lani tudi pridno zaposloval: 51 oseb je bilo na novo zaposlenih, večina zaradi, kot pravijo, »potreb delovnega procesa«.

Stroški dela požro večino budžeta nacionalke. Graf: RTV Slovenija

Ob ukinitvi prispevka na cesto 1076 oseb

Ob predpostavki, da bi ob ukinitvi plačevanja obveznega prispevka RTV sorazmerno krčil stroške na vseh področjih, bi RTV Slovenija moral stroške na vseh postavkah zmanjšati za 53,7 %, da bi ulovil novo kvoto letnih prihodkov v višini 75,4 milijona evrov. To pomeni, da bi tudi strošek za plače in zunanje sodelavce moral več kot prepoloviti. Po novem bi RTV Slovenija zmogel preživljati po naših izračunih približno 953 redno zaposlenih, 1076 ljudi pa bi službo izgubilo, saj bi zmanjkalo za njihove plače.

Za primerjavo: največji konkurent RTV Sloveniji na področju televizijskega programa in založništva spletnih medijev, Pro Plus (izdajatelj programov POP TV in 24ur ter istoimenskega spletnega portala), je za stroške dela v letu 2024 glede na konsolidirano letno poročilo 2024 porabil 17,9 milijona evrov oziroma skoraj 6-krat manj kot kolegi na Kolodvorski, kjer domuje RTV Slovenija. Na zadnji dan leta 2024 je imelo to medijsko podjetje v zasebni lasti zaposlenih 380 ljudi, kar je še vedno trikrat manj kot bi imela zaposlencev RTV po reorganizaciji.

Med številnimi nalogami tudi skrb za manjšine

Pri izračunih in primerjavah opozarjamo, da mora RTV Slovenija kot javni zavod opravljati številne naloge v korist javnosti, ki jim jih nalaga zakon (skrb za manjšine ipd.), medtem ko komercialni mediji teh obvez nimajo. Pri primerjavi produkcijskih vsebin s POP TV pa je treba vzeti v račun, da slednji nima radijskega programa, skrbi za oddajnike in zveze, lastne glasbene produkcije ipd. Prav tako velja opozoriti, da predlog novele zakona o RTV Slovenija, ki je vložena v DZ, ne predvideva popolne ukinitve sredstev, ki jih je do zdaj RTV Slovenija zbiral s prispevki, ampak bi se vsaj del financiranja prenesel na državni proračun,kar bi ublažilo šok ob ukinitvi prispevka. Od kod bi tam črpali denar, je sicer drugo vprašanje.

Nobena zahodnoevropska demokratična država z razvitim javnim servisom sicer ni šla na prostovoljni model plačevanja RTV prispevka, ker vsi ekonomski modeli pokažejo isto: v treh do petih letih javni servis preneha obstajati v svojem polnem obsegu.