Paprik se ne izplača vlagati, če le imamo delo in denar

Spravljanje ozimnice v kozarce se lahko še vedno izplača, a moramo smotrno izbrati sestavine. Izračun pokaže, da se paprike ne izplača vlagati, a kje dobiti denar za nakup one poceni v trgovskem centru? Lahko pa vložimo jajčevce, ki jih v trgovini ni. Doma imamo kar precej velik vrt, vendar nam nikoli ni uspelo pridelati kumaric, ki bi bile tako majhne, da bi bile primerne za vlaganje. Kakor hitro so bile prevelike, so že bile polne semen in bolj za omako. Še huje je bilo s papriko, ki nikoli ni presegla velikosti oreha.

Za svežo papriko 50 centov več

Če smo doma hoteli vlagati jesensko zelenjavo, smo jo morali kupiti. Verjamem, da se podnebne razmere niso toliko spremenile, da bi na naših vrtovih zrasla mesnata paprika, ki bi jo popekli in potem s česnom vložili v olje. Pri preverjanju cen najdem najcenejšo svežo papriko po 39 centov. Iz enega kilograma dobim približno en liter vložene. Za to porabim 3 decilitre kisa (0,6 evra) in dcl olja (0,2 evra) in za vsaj 20 centov elektrike. Pa približno eno uro dela. Najprej s čiščenjem, potem s pripravo, segrevanjem kozarcev, pa vnovičnim segrevanjem mešanice, preden nadenem pokrove. Kozarcev niti ne računam, ker se jih pri hiši vedno kaj najde. Celo s pokrovi.

A po drugi strani lahko liter vložene paprike v trgovini kupim za evro. Torej imam pri vsakem litru, vključno s porabljenim časom, če ga vrednotim minimalno dva evra, vsaj toliko izgube. Če v šestmesečni sezoni štiričlanska družina porabi 20 litrov vložene zelenjave, to pomeni izgubo 40 evrov.

50 kilogramov, 30 litrov

Občasno pa se zgodi, da naletimo na presežke proizvodnje, in če jih znamo izkoristiti, so prihranki lahko veliki. Znanec prijatelja Petra, ki svoje pridelke prodaja na trgu, je imel letos precej preveč zrelih paradižnikov. Niso bili več za prodajo in Peter nas je obvestil, da je »v prosti družinski uporabi« precejšnja količina paradižnika, s katerim je treba v enem dnevu nekaj ukreniti. Pa se je žrtvovala njegova sestra. Iz približno 50 kilogramov je skuhala približno 30 litrov najboljše šalše oziroma omake, uporabne za vse možne druge omake, polivke, juhe. Res da je imela dobre štiri ure dela, ampak če je s tem prihranila 60 evrov, kot bi sicer odštela za tolikšno količino v trgovini, je to še vedno 15 neobdavčenih evrov na uro. Kar pa ni slabo plačilo.

Melancane, melancane

Ko sem se pri svojih resnih letih odločila, da bom le poskusila nekaj vložiti, je to moralo biti nekaj posebnega. Seveda ne kumarice. Teh je na vsakem koraku na pretek. Če nimam vrta, se mi to niti približno ne splača. Ne, kumaric in paprike gotovo ne bom vlagala. Jih dobim za evro povsod. V akciji še za manj.

Obstajajo pa stvari, ki jih ne morem kupiti. To so na primer vloženi jajčevci, saj jih ne dobim v nobenem hipermarketu. Te pa se splača vložiti, saj niti ne morem oceniti, kolikšen je prihranek. Je pa gotovo, da je priloga iz njih, pokuhanih v kisu in vloženih s svežim majaronom in česnom, pa zalitih z domačim olivnim oljem, neskončno slastna. Celo moja mama, zaprisežena Štajerka, ki ji zelenjava, kot so jajčevci, niti v sanjah ne pride na jedilnik, je potrdila, da so naravnost odlični. Tudi če jih pripravi amater, kot sem jaz. Seveda sem uporabila prvovrstne sestavine, mlade, jedre jajčevce, ki so dozorevali na strunjanskem hribčku, kjer znanec ročno skrbi za svoj biopridelek. In ga včasih z veseljem razdeli tudi med prijatelje.