Parkirne hiše pod drobnogledom

Ocenjevalci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (MIPOR) so v okviru javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, ki jo sofinancira ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, na tokratnem ocenjevanju pod drobnogled vzeli 16 parkirnih hiš, ki so blizu središča mesta ali prav v njem.

Polovico so jih obiskali v Ljubljani, štiri v Mariboru, dve v Kopru ter po eno v Celju in Piranu. Šest parkirnih hiš je prejelo skupno oceno dobro, devet se jih je izkazalo za povprečne, ena pa je prejela oceno pomanjkljivo.

Slabo označevanje

Številne parkirne hiše so slabo označene, kar voznikom otežuje dostop. Najslabše se je izkazala Ilirija v Ljubljani, kjer so table premajhne in postavljene prepozno, ob obisku ocenjevalcev pa je bil vhod označen kar na papirju. Prikaz prostih mest je nujen, a pogosto nezanesljiv. V celjski parkirni hiši Glazija so na tablah le črtice, pod ljubljanskim Kongresnim trgom pa oznake kažejo, da ni prostih mest, čeprav je parkiranje še mogoče. Rdeče oziroma zeleno obarvane lučke nad vsakim parkirnim mestom so se izkazale za veliko bolj uporabne.

Dovozne klančine so pogosto strme in utesnjene. Med slabšimi so Glazija, Zeleni park in piranska parkirna hiša, so ugotovili ocenjevalci. V Kozolcu je lahko zoprn izvoz do avtomata, če se pripeljemo iz spodnjih etaž, v Kapitlju je treba paziti na robnik; tudi v parkirni hiši Trdinova je potrebna pazljivost pri večjih avtomobilih.

Prikaz prostih mest je nujen, a pogosto nezanesljiv. FOTO: Mavric Pivk

Pozitivno je presenetil mariborski Center z dvosmerno klančino brez robnikov. Dovozna pot v parkirno hišo na Trgu republike je sicer dovolj široka, a ob izbiri neprave vrste (z zapolnjenimi parkirnimi mesti) je treba zaradi sistema enosmernih poti zapeljati cel krog nazaj do vhoda.

Ozka parkirna mesta

Večina parkirnih hiš ne dosega priporočenih mer (230+ cm). Najbolj utesnjene so City (217 cm), Fornače (228 cm), Kapitelj (222 cm) in Glazija (227 cm), na meji je parkirna hiša Komenskega (230 cm). Najširša mesta imata Ilirija in Kongresni trg (260+ cm), a tam zaradi dolžine vozil pogosto zmanjka prostora za manevriranje.

Za pešce skoraj ni označenih poti: v večini hiš se je treba gibati po dovoznih poteh med avtomobili. Označeno območje za hojo je le v parkirni hiši Glazija, kjer so označeni tudi prehodi za pešce. Ti so bolj pogosti tudi v drugih hišah, a do njih se je treba sprehoditi po dovozni poti in za zadki avtomobilov. Dvigala so redka, ponekod jih sploh ni (Trg republike), stranišča so večinoma na voljo, včasih na žetone (Kapitelj in Trdinova).

Parkiranje ni poceni

Za eno uro boste odšteli od 1,50 do 2,90 evra, najdražja je parkirna hiša pred Piranom. V slovenski Istri so našli svetlo izjemo: parkiranje v koprski hiši Belveder je v prvo uro brezplačno, ob nedeljah je brezplačna tudi druga ura. Skoraj povsod je plačilni interval najmanj ena ura. Izjema je mariborski Center, ki omogoča do minute natančno obračunavanje, a je plačilo možno le s plačilno kartico. Drugje je večinoma mogoče plačati z gotovino, karticami in tudi z aplikacijami (Easy Park, Urbana).