




Na pašniku se več vrst živali pase bolj sproščeno, saj se počutijo varnejše. Foto: Blaž Samec





Če pogledamo razvoj vseh danes udomačenih živali, ugotovimo, da so vsaj del evolucije preživele na planem, v stepah ali na robovih gozdov, bolj v grmovju kot pa v visokem gozdu. Večina se je branila z begom. Zato so se predniki današnjih rastlinojedov začeli zbirati v skupine, saj več glav lažje opazi pretečo nevarnost.
V sožitju
Med sabo pa so začele sodelovati tudi različne vrste živali. Skupno pašo so začele izkoriščati predvsem nižje vrste, saj so v visoki travi težko opazile nevarnost. Če pa so se pasle z večjimi, so se lahko zanašale, da bodo te prej opazile nevarnost in zagnale preplah.
Tudi danes udomačene vrste kažejo potrebo po druženju.
Koze, osli, govedo
Vsak konj je vesel družbe koze. Če imamo samo enega konja, lahko vse grde razvade, ki jih imajo osamljenci, to sta predvsem hlapanje in tkanje, preprečimo z družbo koze. Dobro se razumejo tudi ovce in osli, saj je osel izjemen čuvaj črede ovac. Ob morebitnem napadu volkov jih branijo z glasnim riganjem, včasih pa celo izvedejo protinapad.
Tudi govedo dobro vpliva na obnašanje konj, saj se predvsem mlajši navadijo podrejanja in pozneje nimamo problemov, ko želimo, da se podredijo človeku. Na pašniku se več vrst živali pase bolj sproščeno, saj se počutijo varnejše. Zato bolje pasejo, zaužijejo več krme in to tudi bolje izkoristijo. Le redko se zgodi, da pripadnica ene vrste ne prenese pripadnice druge vrste, po navadi točno določene živali. V takem primeru napadalni osebek odstranimo s pašnika.
Skupna paša proti parazitom
Skupna paša različnih vrst ima še precej drugih prednosti. Po pašniku, kjer se vse leto sprehaja samo ena vrsta, ostanejo nepopasene latrine. To so po navadi otočki okrog iztrebkov ali pa določene skupine rastlin, ki jih žival ne uživa. Okrog svojih iztrebkov se ne pasejo predvsem zato, ker je tam največ parazitov. Zato je mešana paša različnih vrst zelo učinkovit ukrep za zatiranje razmnoževanja zajedavcev pašnih živali.
Če število živali ene vrste zmanjšamo in vpeljemo še drugo vrsto, da bo paša potekala pri dovolj visoki obtežbi pašnika, potem smo omejili možnost, da bi se kakšen zajedavec močno razmnožil.
Mešana paša konj in goveda tako koristno vpliva tudi na zdravje konj, govedo pase rušo okrog konjskih iztrebkov, in tudi če zaužije ličinke notranjih zajedavcev konj, se z njimi ne okuži. Morda se sliši malo abstraktno, vendar nadzorovana paša perutnine za drugimi živalmi tudi vpliva na zmanjšanje okuženosti zemljišča z notranjimi zajedavci ali njihovimi ličinkami.
Ena žival
uničuje travnik
Živali različnih vrst imajo tudi precej različen nabor rastlin, ki jih uživajo. Če na eni površini dolgo pasemo samo eno vrsto in ne opravljamo čistilne košnje, se nam začne takšen pašnik zaraščati z rastlino, ki je ta vrsta ne uživa. Če pa kombiniramo več vrst živali, je zelo malo rastlin, ki ne bi imele svojega »sovražnika«. Še strupene, če jih ne poje drug, zaužije koza. Če ne cele, pa vsaj cvet ali plod, in tako je prekinjeno razmnoževanje.
Če nikakor ne moremo uskladiti skupin z različnimi vrstami in se zaradi premajhne površine ali pa zaradi zelo agresivne živali kar naprej pojavljajo izgredi, pasimo vsaj eno vrsto za drugo, ruša in živali nam bodo zagotovo hvaležne.