Pastirski psi požrejo mesa za čredo ovac

ČRNOMELJ, BOROVNICA – Po ugibanju poznavalcev razmer je država kmetom zaradi škode, ki so jo povzročile zavarovane živali, dolžna že več kot pol milijona evrov. 
Volkovi so v zadnjem letu klali krave, ovce in razkosali teleta, decembra lani so kmetu Janezu Kernu z Verda zaklali in raztrgali dva osla, pred dnevi je v Beli krajini mesaril medved.

Oblast kmetom za morebitno izplačilo odškodnin nalaga zahtevne pogoje, med drugim višje in močnejše t. i. nočne ograje, kamor naj bi rejec vsak večer segnal čredo in jo zavaroval pred volkovi ali medvedom. Kot ukrep omenjajo tudi pastirske pse, se pravi kraševce, šarplanince, bosanskega pastirskega psa tornjaka in podobne, ki so sposobni čuvati čredo pred volkovi.

Neprimerna in draga nočna ograja

Rok Černe z zavoda za gozdove nas je opozoril, da je država začela izplačevati odškodnine zaradi napadov volkov in medvedov. Kmetje z zahodnega dela Barja okoli Verda in Borovnice so mi zatrdili, da ne verjamejo, dokler ne bodo imeli denarja v žepu. Kakor koli, kmetijsko ministrstvo je predvidelo dvojno pomoč ovčerejcem, da bi se obranili napadov volkov in škode, ki jih sili k opuščanju ovčereje, ta je v rahlem upadanju.

Rejcem so ponudili dodatno subvencijo za nakup in postavitev visokih nočnih, recimo temu protivolčjih ograj ter za delo s pastirskimi psi, pogoj so trije štirinožci.

»Na Arso (agencija za okolje, op. ur.) je mogoče oddati vlogo za 80-odstotno sofinanciranje nakupa ograj, ki so primerne za varovanje drobnice pred napadom zveri. Hkrati lahko rejci v sklopu programa Kopop pridobijo tudi subvencijo za dodatno delo, ki ga imajo s prestavljanjem in zapiranjem drobnice v ograje, primerne za zaščito pred napadi zveri. Ta subvencija znaša okoli 120 evrov na hektar na leto in 80 odstotkov sredstev, potrebnih za nakup električnih mrež,« pove Černe.

Standardizirana 170 centimetrov visoka nočna ograja pod napetostjo električnega pastirja v idealnih razmerah zadrži volkove, toda, opozarja ovčar in direktor Krajinskega parka Kolpa Boris Grabrijan, »glede na kraško apnenčasto podlago na pašnikih v Beli krajini količkov ne moremo pritrditi 30 centimetrov globoko, zato je pogosto neuporabna«.

Tudi barjanski ovčerejci menijo, da na Barju ni uporabna, saj zaradi mehke zemlje volk zlahka skoplje luknjo pod žicami in se splazi k čredi.

A Černe meni, da praksa iz projekta SloWolf kaže, da je takšno varovanje mogoče tudi na Krasu, kjer osem rejcev že več let uspešno preprečuje napade volkov.

Pri vsem skupaj je zanimiva naslednja primerjava. V Nemčiji je dvojna, 90 centimetrov visoka ograja, ki se jo da s trakom nadgraditi na 120 centimetrov, priznana kot primerna za varovanje pred zvermi in kmet je v primeru škode upravičen do odškodnine. »V Sloveniji je predpisana dvojna, 170 centimetrov visoka ograja,« pove Grabrijan.

Sto kilogramov mesa na teden

Država kmetom ob 0,5 GVŽ (glava velike živine) na hektar, kar pomeni 3,5 ovce na hektar, podarja ovčerejcu dodatnih 120 evrov, če si ta poleg nočne ograje omisli še tri pastirske pse. Eden takih je rejec Andrej Sedmak z Juršča pri Pivki pod Snežnikom, ki mu 120-glavo čredo ovac na hribovski kmetiji čuvajo trije tornjaki in dva srednjeazijska ovčarja. 
»Pse je imel že oče, imamo jih več kot 40 let, in z volkovi nimamo težav,« pove Sedmak. »Povedati pa vam moram, da smo pri naši hiši ljubitelji živali, poleg pastirskih imam še dva lovska psa, delo s psi nam je v veselje.«

Ko omenimo ekonomiko, prehrano psov, se Sedmak glasno nasmehne: »Poglejte, dobim ostanke, odrezke... zagotovo jim skuham 100 kilogramov mesa na teden, poleg tega pa še nekaj konzerv in briketov. Če bi jim moral hrano kupiti, bi za pet psov odštel najmanj 500 evrov na mesec, pa ne bi bilo dovolj. Bosanski tornjaki so izjemni čuvaji,« še poudari: »Pred dnevi so ponoči glasno lajali, pa sem šel pogledat čredo in se ob ograji na 10 metrov srečal z medvedom. Psi so se divje zaletavali proti ograji.«

Sedmakova zgodba je prepričljiva, vendar poglejmo z druge strani. Gre za človeka, ki je s psi delal od malega, drugič, je ljubitelj psov in narave. »Če ne bi imel veselja, če bi gledal skozi denar... pozabite,« opozarja Sedmak. Tisti, ki rejcem priporočajo pse, pozabljajo na stroške – od tri do pet pastirskih psov na leto poje za celo čredo mesa! – in na potreben čas: »Da ga vzgojiš, potrebuješ dve zimi, z ovcami mora biti od malega.«

Poleg tega pastirski psi niso domači ljubljenčki, ampak so lahko strahovito orožje. Ob neprimerni vzgoji so lahko nevarni celo domačim. »Veste, pastirski psi so način življenja, lep, a ne najbolj sodoben, jaz raje spim pri ženi!« nam je namignil neki rejec.

Igračkanje s psi in ograjami

Kot nam je povedal Černe, je zavod za gozdove skupaj z Arsom letos 25 rejcem, ki so imeli v zadnjih treh letih največ škode, ponudil 80-odstotno sofinanciranje nočne ograje. Za nakup se jih je odločilo le pet. Zakaj tako malo ob tako izdatni finančni podpori?

Sedmak meni, da nočne ograje niso preveč dobra rešitev: »Jaz imam sedemžično pašno ograjo pod napetostjo, in to je vse. Problem je, če volku uspe prodreti med stisnjeno čredo, potem je pokol, na pašniku pa se ovce razbežijo. Za poklane ovce sicer dobiš 160 evrov in zlahka kupiš novo, vendar je škoda dolgoročna, saj čreda potrebuje eno leto, da si opomore od napada. Dogaja se vse mogoče, ovce niso breje, splavijo...«

Poznavalci zatrjujejo, da mora imeti rejec najmanj 50 ovc, če želi ustvariti pozitivno ničlo. Dodatna nočna ograja in psi morda obranijo čredo pred volkom ali medvedom, vendar rejec v tem primeru ne zasluži, ampak zapravi dodatnih 400 evrov, gre krepko v minus. Da ovce vsak večer nažene v ograjo, mu vzame vsaj dve uri in nekaj litrov bencina.

Projekt nočnih ograj in psov je, tako se zdi, še eno igračkanje salonskih strategov. Pa da ne bo pomote, volka moramo varovati. Lani je kmetom povzročil za 130.000 evrov škode.