Performans ali norčevanje? Na ogled razstava ustvarjanja Janezov Janš

LJUBLJANA – V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) bodo v sredo odprli razstavo z naslovom Janez Janša. Ponudila bo pregled desetletnega dela treh umetnikov, (pre)imenovanih v Janeze Janše. Po njihovih besedah gre za izrazito živo razstavo, kjer sta v središču odnos med osebnim imenom in identiteto ter vloga institucij v posameznikovem življenju.

Na različnih koncih Ljubljane je v tem času mogoče opaziti velike črne plakate z velikim belim napisom Janez Janša. Z manjšo pisavo pod znanim imenom slovenske politike pa piše: Janez Janša je registrirana blagovna znamka, katere imetniki so Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša.

Plakat vabi na razstavo treh umetnikov, ki so leta 2007 uradno spremenili svoje ime v ime tedanjega premierja Janeza Janše, in bo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova na ogled do 18. februarja prihodnje leto. Kustos razstave Domenico Quaranta je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da gre za retrospektivno razstavo o raziskovanju pomena identitete v okviru birokratskega sistema.

Član umetniškega tria je za STA pojasnil, da razstava je in ni retrospektivna, njena posebnost pa tiči v tem, da imajo številna dela, akcije in geste odprti rok trajanja. »Niso neka dela, ki bi s tem, ko vstopajo v muzej, začela pripadati zgolj preteklosti, ampak tudi znotraj teh zidov živijo umetniško in še katero drugo življenje,« je povedal in dodal, da je zato razstava »izrazito živa« v primerjavi z običajno muzejsko postavitvijo.

Antološka razstava zastavlja kar nekaj univerzalnih vprašanj o identiteti v dobi biopolitike in o umetnosti v informacijski dobi ter jo projicira v prihodnost s tem, da najavlja registracijo imena Janez Janša kot blagovne znamke za naslednjih deset let. Umetniki na ogled postavljajo izbrana dela in projekte, ki so se v desetih letih večinoma porodili kot stranski učinek spremembe imena.

Kot je za STA razložil drugi član umetniškega tria, razstava odpira vprašanje, v kakšnem razmerju sta osebno ime in identiteta. »Naše stališče je, ko človek spremeni svoje osebno ime, ne spremeni tudi svoje identitete, ker je ime, čeprav je osebno in lastno, hkrati tudi družbeno,« je poudaril.

Tega vprašanja se po njegovih trditvah lotevajo skozi rutinsko delovanje institucij. »Na neki način hočemo pokazati, da so institucije izjemno prisotne v življenjih posameznikov,« je poudaril in dodal, da so njihova dela plod odzivov institucij na spremembo imena. Ravno ti odzivi pa projekt po njegovih besedah še širijo in poglabljajo.

Poleg odnosa med osebnim imenom in identiteto ter vprašanjem vloge institucij pa se del razstave ukvarja tudi z vprašanjem odnosa med osebnim imenom in personalizacijo komercialnih množičnih produktov. »Industrijsko narejen izdelek, namenjen množični proizvodnji, kot je, denimo, steklenica koka kole, dobi drug pomen, če na njem namesto koka kola piše Janez Janša,« je pojasnil.

Umetniki so s svojo spremembo imena razdelili slovensko javnost. Nekateri jo dojemajo kot performans, drugi kot norčevanje. Administrativno je bila sprememba imena zakonit postopek, po katerem so umetniki dobili nove, povsem relevantne osebne dokumente. Poleg drugega gradiva, bodo ti dokumenti tudi razstavljeni.

Razstavo so pripravili v sodelovanju z Aksiomo – zavodom za sodobno umetnost Ljubljana.