Perkmandeljc z avtom, pohodniki peš (FOTO)

Če je nekoč črno zlato, nepogrešljivo kurivo za druge industrijske veje, prihajalo iz zemeljskih globin, danes spomin na rudarstvo v Zasavju ohranjajo drugače. Muzej 4. Dritl, rudarsko stanovanje, vašhava in Ajnzer, kip rudarskega junaka Prometeja, podzemni rudarski škrat Perkmandeljc, Drajeršoht, rudarski muzej in društvo, pohodna učna rudarska pot, nakit in izdelki iz premoga Kuolmi, podzemni rudarski teki po nekdanjih rovih so nekateri od pomembnih spomenikov. Zasavci spomin na zlata leta rudarske panoge ohranjajo tudi s kuhinjo, saj še vedno pripravljajo značilne knapovske jedi. V Hrastniku, Trbovljah in Zagorju vsako leto pripravljajo tudi skupno prireditev Zasavski šporhet, na kateri udeleženci tekmujejo v pripravah tradicionalnih revirskih dobrot. V Hrastniku je to funšterc, v Trbovljah grenadirmarš, v Zagorju pa ajmoht.

Med pohodniki so bili tudi štirinožni.

Rekordna udeležba

Če pod zemljo za najzahtevnejši in najnapornejši poklon rudarstvu velja tek po rovih med Trbovljami in Hrastnikom v dolžini približno šest kilometrov, je pohodni podvig na površju še nekajkrat daljši. Letos že četrta zapovrstjo pohodna Pot Srečno je namreč dolga 30 kilometrov. Udeleženci jo prehodijo med občinami Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Laško. Čeprav je na izbiro bodisi celotna bodisi delna dolžina, je za pohod potrebna ne le dobra volja, ampak tudi kondicija. Letos se je za podvig odločilo 300 junakov, kar je največ doslej.

Pot Srečno ni le športni izziv, ampak tudi priložnost za spoznavanje bogate rudarske zgodovine Zasavja. Pohod ni zastavljen kot tekmovanje, udeleženci hodijo posamično ali v skupinah, vse pa pot popelje mimo številnih rudarskih objektov, muzejev in razglednih točk, kjer se je mogoče ustaviti ter občudovati naravo in dediščino prednikov.

Brez rudarske godbe knapovskih srečanj ni.

Iz Rusije in Ukrajine

Prva tri leta so poti vodile po površju zasavskih pokrajin, letos pa so se spustili tudi malce v temo. Prvič so namreč vključili del trase pod zemljo, po rudarskem rovu med Trbovljami in Hrastnikom. Vhod v jamo, v katero je vstopilo 98 pohodnikov, je bil na hrastniški strani, izhod pa na trboveljski, pohodniki pa so iz zasavskih globin na površje prišli ob taktih skladbe zasavske skupine Laibach Life Is Life. Nekateri od pustolovcev so prejeli tudi nagrade. Najmlajši udeleženec je bil letnik 2017, najstarejši pa 1948. Najštevilnejša skupina je letos prišla iz Maribora, udeleženci pa so bili sicer z vseh koncev Slovenije in celo iz Rusije in Ukrajine.

Na roke je udeležencem šlo tudi vreme. Ni bilo ne prehladno ne pretoplo, ravno pravšnje. Veliko dobre volje je bilo na vseh stojnicah na postojankah. Pohodnikom so ponudili različne dobrote, dobili so žige za pohodne knjižice, v Hrastniku je meh razvlekel harmonikar, zaigrala je delavska godba, v Laškem pa so pohodniki tudi plesali. Marko Funkl iz Hrastnika je edini od županov občin organizatoric prehodil celotno pot, laški župan pa je v domači občini pohodnike pozdravil.

Obilo dobrot na stojnicah ob poti

Predsednik društva Perkmandeljc Toni Lisec, desno, in župan Marko Funkl sta prehodila vseh 30 km.

Obiskal jih je kajpada tudi nepogrešljivi podzemni rudarski škrat Perkmandeljc. Ta sicer ni prehodil 30 kilometrov, ampak se je v duhu koraka s časom pripeljal, kot se za podzemno škratovsko legendo spodobi.