V duhu bogate čebelarske tradicije je v prostorih Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) na Brdu pri Lukovici potekal že 75. občni zbor zveze. Gre za dogodek, ki vsako leto poveže čebelarje z vseh koncev Slovenije. Tudi tokrat se je začel slovesno s čebelarsko himno, ki so jo zapeli pevci Moškega komornega zbora ČZS. V znak spoštovanja do vsega znanja in dediščine so čebelarska društva prejela knjigo o Avgustu Bukovcu, enem najpomembnejših slovenskih čebelarjev.
Pomemben del občnega zbora je bila podelitev priznanj in odlikovanj. Podelili so jih tako posameznikom kot društvom, in sicer za njihovo dolgoletno delo, predanost ter za pomemben prispevek k razvoju čebelarstva. Za 50 let delovanja so priznanja prejeli ČD Šenčur, ČD Braslovče in ČD Tišina, za 70 let ČD Sveti Jurij v Slovenskih goricah (Jurovski Dol), za 90 let pa ČD Stična in ČD Dobrna. Sledila je podelitev častne diplome Antona Janše, ki jo prejmejo vsi, ki se s čebelarstvom ukvarjajo že 150 let. Tokrat je šlo to priznanje v vitrino ČD Henrika Peternela Celje.
13 posameznikov
je prejelo najvišje priznanje.
Posebna priznanja
Značko zvestobe in priznanje za 20-letno mentorstvo v čebelarskem krožku OŠ Selnica ob Dravi je prejel Blaž Lovrič. Predsednik ČZS Boštjan Noč je podelil tudi posebna priznanja, in sicer za vse tiste, ki so pomembno prispevali k razvoju, izobraževanju ter promociji čebelarstva, denimo na področju mentorstva, projektov ter promocije medu iz evropskih shem kakovosti. Podelil jih je Petru Babniku za aktivno delo na področju čebelarstva v Vojniku, Suzani Pacek za vztrajno in aktivno delo na področju mentorstva v čebelarskem krožku, Marjanu Kodermanu za projekt čebelarske učilnice na prostem v Dobu pri Domžalah, Nini Ermenc Pangerl ter Francu Pangerlu za večletno uspešno sodelovanje na Celjskem sejmišču, Mirku Razingarju za aktivno povezovanje praporščakov na Gorenjskem, Tomislavu Strgulcu za aktivno pisanje mesečnih rubrik v Slovenskem čebelarju, Čebelarstvu Gradišar, Čebelarstvu Smrdel, Čebelarstvu Vidić iz Ljubljane in Čebelarstvu Žvikart iz Slovenskih Konjic za aktivno promocijo medu iz evropskih shem kakovosti.

Predsednik ČZS Boštjan Noč (desno) je priznanje podelil tudi priznanemu čebelarju Mirku Kaučiču. FOTO: ČZS
Sledil je prijeten zaključek dneva z ogledom razstave, nato pa so se udeleženci odpravili na malico v gostišče Čebelica, kjer se je občni zbor ČZS prelevil tudi v praznik skupnosti, ki s svojim delom ohranja tradicijo, skrbi za naravo ter gradi prihodnost slovenskega čebelarstva.
Javni linč
Najvišja priznanja so podelili tudi najzaslužnejšim posameznikom. Med trinajstimi prejemniki najvišjega priznanja Antona Janše I. stopnje je bil tudi Mirko Kaučič iz Gornjih Ivanjcev pri Gornji Radgoni, ki si ga je slovenska javnost zapomnila predvsem po tem, da je bil v začetku lanskega leta nad njim in nad njegovo kokošjo farmo uprizorjen pravi pogrom. Spomnimo, na nacionalki so v javnost lansirali vest o domnevnih nepravilnostih, ki so jih takoj obsodili domala vsi, od politike in potrošnikov do laične javnosti. Družina Kaučič je bila po oddaji seveda zgrožena, še posebno ker so se spravili nadnje s sestavljanko obremenilnih fotografij ter zmontiranimi in protipravnimi posnetki iz njihovega hleva, v katerem so imeli 12.000 kokoši nesnic.
Najzaslužnejši
Priznanja Antona Janše I. stopnje so prejeli: Janez Petač (na predlog ČD Goriče), Ivan Rop (ČD Janeza Goličnika Mozirje), Marjan Časar (ČD Lendava), Aleš Rodman (ČD Kras-Brkini), Martin Šircelj (ČD Trebelno Mokronog), Alojz Lipnik (ČD Slivnica pri Mariboru), Mirko Kaučič (ČD Negova), Andrej Gostiša (ČD Vrhnika), Branko Bratinščak (ČD Ljutomer), Andrej Komac (ČD Tržič), Miroslav Rataj (ČD Žerjav), Jure Bojanič (ČD Kranj) in Tatjana Vedlin (ZČD Ptuj).
Zakaj je bil tedaj potreben takšen pogrom, Kaučičevi še danes ne vedo. Vse skupaj je kmalu potihnilo. Izkazalo se je le, da so za javnim linčem stale nevladne organizacije ter tisti, ki so proti baterijski reji. Eno izmed dejstev je, da je tokratni dobitnik priznanja v čebelarskih krogih izjemno spoštovana osebnost, da je že desetletja na najvišjih čebelarskih funkcijah, bil je že vse, od predsednika, tajnika, blagajnika do člana upravnega odbora, najprej v ČD Videm-Negova, nato v ČD Negova, tudi v regijski zvezi ter na ČZS. Gre namreč za strastnega čebelarja, ki se že dolgo ukvarja s svojimi 150 čebeljimi družinami in ki ima od leta 2004 certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji (Čebelar). Po njegovi zaslugi so začeli spodbujati k čebelarstvu tudi otroke iz negovske osnovne šole.
Zdaj ga je torej doletelo še najvišje priznanje. Povsem zasluženo, pravijo tisti, ki poznajo tega marljivega kmetovalca iz Gornjih Ivanjcev, ki se, kot rečeno, ne ukvarja samo z rejo kokoši nesnic, govedorejo in čebelarstvom, pač pa tudi s turizmom in gostinstvom na kmetiji.